Naboj (orožje)

Za druge pomene glejte Naboj.

Shema prebojnega naboja (A-plašč krogle, B-jeklena polnitev, C-votel del, D-svinčena polnitev, E-smodniško polnjenje

Naboj je vojaški izraz za pripravo, ki se uporablja pri streljanju in ki v osnovni obliki združuje kroglo, pogonsko polnitev in vžigalno kapico, ki se nahajajo znotraj tulca.

Osnovno delovanje

Različni pištolski naboji

Naboj se vstavi v cev strelnega orožja. Ko pritisnemo na sprožilec, sprožimo udarno iglo, ki udari po vžigalni kapici znotraj naboja. Ta povzroči vžig pogonske polnitve, ki začne sproščati velike količine plina. Pritisk, ki se pri tem ustvarja, povzroči odmik krogle od tulca, ki nadaljuje pot skozi cev in preko strelne linije do tarče. Tulec, ki preostane v mehanizmu, je potrebno pred ponovno polnitvijo odstraniti (npr. revolver) oz. ga samodejno odstrani mehanizem orožja (npr. jurišna puška).

Zgodovina in razvoj

Različni puškovni naboji

Imenovanje/označevanje nabojev

Za označevanje nabojev se danes uporabljajo trije sistemi:

• evropski: Uporablja se metrični sistem, pri čemer je oznaka sestavljena iz osnovnega kalibra orožja (npr. 7 mm), dolžine tulca (npr. 57 mm) in morebitne oznake R za naboje z robnim vžigom in tako dobimo 7x57 R.
• angloameriški:Uporabljajo se oznake, pri čemer je osnovni kaliber orožja zapisan v inčih z ali brez pike (.50/50 za 12,7 mm) in dodatna oznaka (npr. leto uvedbe .30-06 (uveden 1906), ime konstruktorja (.500 Linebaugh),...).
• naboji za šibrenice: glej naboji za šibrenice

popravek:(R oznaka ne pomeni robni vžig ampak, da ima tulec rob, ki zaustavlja naboj, da nebi šel naprej po cevi. To se je uporabljalo pri starejših valjastih nabojih - ostalo je pa še danes v rabi. Robni vžig pa imajo malokaliberski naboji Flobert.

Sestavni deli

Sestavni deli sodobnih nabojev:

Napisa na dnu tulcev pištolskih nabojev 9x19 Parabellum in .40 S&W

• krogla (oz. izstrelek)

  plašč krogle

  jedro krogle

• tulec
• pogonska polnitev
• netilka
• rob
• napis na dnu tulca

Glej tudi

• seznam nabojev