Nihajni krog: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Peterlin (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
 
Peterlin (pogovor | prispevki)
slika
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Nihajni krog''' je najpreprostejši [[električni krog]], v katerem pride do [[nihanje|nihanja]]. Sestavljata ga [[kondenzator]] in [[tuljava]].
'''Nihajni krog''' je najpreprostejši [[električni krog]], v katerem pride do [[nihanje|nihanja]]. Sestavljata ga [[kondenzator]] in [[tuljava]].

<div style="float:right; width:88px; margin-left:0.5em;text-align:center;">
[[image:nihajni-krog.png|Nihajni krog]]<br>
<small>''Nihajni krog''</small></div>


Kondenzator nabijemo na neko začetno napetost ''U''<sub>0</sub>, nato pa izvor napetosti odstranimo. V vsakem trenutku mora po [[Kirchhoffova izreka|Kirchhoffovem izreku]] veljati, da je vsota vseh napetosti v elekričnem krogu enaka nič:
Kondenzator nabijemo na neko začetno napetost ''U''<sub>0</sub>, nato pa izvor napetosti odstranimo. V vsakem trenutku mora po [[Kirchhoffova izreka|Kirchhoffovem izreku]] veljati, da je vsota vseh napetosti v elekričnem krogu enaka nič:

Redakcija: 13:28, 25. september 2003

Nihajni krog je najpreprostejši električni krog, v katerem pride do nihanja. Sestavljata ga kondenzator in tuljava.

Nihajni krog

Nihajni krog

Kondenzator nabijemo na neko začetno napetost U0, nato pa izvor napetosti odstranimo. V vsakem trenutku mora po Kirchhoffovem izreku veljati, da je vsota vseh napetosti v elekričnem krogu enaka nič:

Z odvajanjem enačbe po času dobimo diferencialno enačbo 2. reda za tok:

Enačba ima enako obliko, kot jo ima enačba nedušenega nihanja, zato njeno rešitev poznamo:

Lastna krožna frekvenca takega nihajnega kroga je enaka

Nihajni krog je bistveni sestavni del oscilatorjev in filtrov in ga pogosto uporabljajo v radijski in telekomunikacijski tehniki.