Masaji

Masaji so nomadsko in pastirsko ljudstvo, ki šteje približno 420 000 pripadnikov. Živijo v vzhodnem delu Afrike, zlasti v Keniji.

ZAČETKI in ZGODOVINA v povezavi z MITOLOGIJO

V začetku je Bog ustvaril Masaje. Nato je ustvaril živino, da bi z njo živeli. Po božanskem pravu je vsa živina na Zemlji v last Masajev, zato jemaja živine od drugih plemen sploh ne razumejo kot krajo, pač pa zgolj upoštevanje božje volje. Legenda pravi, da so Masaji vse do sušnega obdobja živeli skupaj v velikem kraterju s strmimi brežinami, sredi prostrane puščave. V skupnosti, ki ni bila razdeljena tako kot danes so govorili en jezik, imenovan olmaa. Njihovo srečo je prekinila suša, ki je povzročila lakoto, bolezen in umiranje. Sklenili so, da se z dna kraterja pomaknejo na obsežno in rodovitno zeljo okoliških hribov. Vendar pa se je tukaj pojavil problem! Kako priti iz kraterja? Po dolgem posvetovanju so začeli z gradnjo velikega mostu, ki bi povezoval dolino z brežino kraterja. Ko pa so se družine s svojo živino povzpenjale, se je most nenadoma zrušil. Tisti, ki so bili na njem so padli nazaj v krater, kjer je še več ostalih čakalo na izhod. Ti, ki so ostali, so bili poimenovani Masaji. Sredi 17. stoletja so se ustalili v VZ Afriki in osvojili še nekatera okoliška plemena. Zaradi prisvajanja njihovega ozemlja britanskim kolonialistom, so se na vse pretege bojevali tudi proti njim. To pa jih je le še bolj oslabilo in prineslo lakoto ter mnoge smrtonosne bolezni, kar je pomenilo le še en plus več na stran Angležev. Ti so jih premestili v rezervate, ki so bili za njihovo preživetje le še manj ustrezni. Čeprav so kasneje postali neodvisni (lahko so se vrnili domov, začnejo s poljedelstvom, postanejo ustaljeni), jih je večina ostala na območjih Velikega jarka v Keniji in na njeni meji z Tanzanijo. Na tem območju, velikem 100 000 kvadratnih milj, imenovanem tudi Maasailand, danes živi samo v Keniji 350-500 000 Masajev, medtem ko je njihovo število v Tanzaniji neznano. Prav evropski kolonialisti in raziskovalci pa so prvi opisali navade in posebnosti tega afriškega plemena, ki je svojo preteklost ohranilo le z ustnim izročilom.

OBDOBJA v ŽIVLJENJU MASAJA

Pred vstopom v puberteto so fanti določene starosti združeni v skupino, kjer si delijo izkušnje pri delu in lovu ter se skupaj pripravljajo na obred obrezanja. Vse do takrat jih imajo za otroke, ki morajo starejše pozdravljati s mrkim pogledom usmerjenim v tla, medtem ko pozdravljeni odzdravi z dotikom na glavi. Vsaka skupina bodočih bojevnikov ima svoje pesmi, zgodbe in heroje.

EMURTA – vstop med bojevnike

Bodoči bojevnik, ki bo z obrezanjem simbolično prestopil iz otroštva v zrelejše obdobje svojega življenja mora pred tem, da se zave pomembnosti obreda, eden ali dva meseca živeti samo z mešanico mleka, kozje krvi in urina. Na prvi dan emurte mladeniču obrijejo glavo ter ga okopajo. Obredno darujejo tudi vola. Drugi dan mora fant sam posekati drevo, katerega dekleta na njegovo čast postavijo pred njegovo manjato. Noč pred obredom ga njegovi vrstniki, ki so muko že pretrpeli, obkrožijo v krogu ter ga s pesmicami zbadajo, rekoč, da bo umrl.

Vsega prestrašenega in jeznega naslednje jutro okopajo v ledeno mrzli vodi, da omrtvijo njegovo telo, ter ga ob sončnem vzhodu tudi obrežejo. Obred v prisotnosti družinskih članov vodi mož s posebnimi zmožnostmi, imenovan Ndorobo. Mladenič ne sme pokazati nikakršnih znakov bolečine, saj bi to prineslo sramoto njegovi družini. Ko je obred uspešno zaključen, njegova družina žrtvuje svojo živino in jo deli z ostalimi. Fant v naslednjih dnevih okreva tako, da se sprosti ob metanju topih puščic v dekliške zadnjice, oblečen v ženski predpasnik in okrašen z uhani. V dokaz svoje spretnosti z puščicami pobija ptiče, ter si manjše priveže na svoje lase. Z prekoračenjem obrezanja pa mladenič vstopi v vrsto moranov – samozavestnih bojevnikov s pokončno držo, ki se ničesar ne boji. Njihova vsesplošna lepota pa je že tako ali tako legendarna.

MORANI

Morani so med seboj močno povezani. Vedno potujejo skupaj, nikoli posamezno, prav tako skupaj jedo. Vedno brez prisotnosti svojih žena. Čeprav je prepovedano, mnogi še danes lovijo leve in tako dokažejo svojo hrabrost, kože žiraf in bizonov pa uporabljajo za prevleko ščitov. Najbolj spoštovani in ponosni morani so tisti, ki so prvi sami ujeli leva in ga tudi pokončali. Kot simbol poguma in hrabrosti med posebnimi obredi nosijo obglavico narejeno iz levje grive. Na glavi lahko imajo tudi nojeva peresa, ogrinjala pa si naredijo iz peres mrhovinarjev ali opičjega krzna. Morani po jedi pijejo posebno mamljivo pijačo narejeno iz mimozinega lubja, ki jih vodi tudi v nezavest. Verjamejo, da jim daje moč, zato jo zaužijejo pred krajo živine, lovom na leve ali pred pomembnimi obredi. Pri vsem tem pa je prepovedan alkohol in najrazličnejša poživila, kot tudi njuhanje.

POROKA

Mož sprva pristopi k ženini družini, kateri kot znak zanimanja oz. odkupnine za njihovo dekle podari tri krave, dve ovci in enega vola. Nekatera dekleta starši zaročijo že kot otroke, zaradi česar pa vse do poroke prejemajo darila od ženina. Na dan poroke ženin skupaj s svojimi prijatelji - bivšimi člani njegove skupine moranov pride k ženi domov, da jo pospremi na njun novi dom. Ta že ima pripravljene vse stvari, ki jih je namenjena vzeti s seboj, in je oblečena v tradicionalno poročno nošo. Ko zapušča hišo, oče in moževi prijatelji blagoslovijo zakon s pljuvanjem mleka in medenega piva v njo, pri čemer pa se ona ne sme obrniti nazaj proti domu. Na novem domu žena dobi darila v obliki živine, ki pa postane moževa last.

Kot simbol omoženega stanu ženske nosijo modro ogrinjalo. Moški se lahko poroči s toliko ženami, kolikor jih je zmožen s svojo živino preskrbeti. Vedno pa stanuje ločeno od njih in svojih otrok. V primeru ločitve ostanejo otroci pri ženski, ki v zakonu skrbi za manjato, molžnjo živine in izdelavo korald.

NOSEČNOST in POROD

Med nosečnostjo se bodoča mati drži stroge diete, saj verjamejo, da bi lahko na novo pridobljena teža otežila porod. Z zelišči si očisti želodec in kri. Porod poteka v materini koči, pomagajo pa v žene iz okolice. Najstarejša med njimi prereže popkovino - otrok ni več združen z mamo in sam odloča o svojem življenju, kar tudi pove: »Sedaj si sam odgovoren za svoje življenje, prav tako kot sem jaz za svojega.« Starešina pa je edini moški, ki ga lahko vidi takoj po porodu, saj ga s pljunkom v glavo blagoslovi. Mož še 10 dni po porodu ne sme v hišo, prav tako a mu je prepovedano tudi spolno občevanje z ženo vse dokler otrok ne shodi.

VEROVANJE

Masaji verujejo Boga imenovanega Enkai, ki naj bi se upodabljal kot moški ali ženska v različnih oblikah, kot so luna, gore ali barve. Prebiva na Kilimanjaru, svojo dobroto pa izkazuje z dežjem. Vso pomembnejše ravnanje Masajev in njihova dejanja določa duhovni vodja skupine, ki deluje kot nekakšen vrač in ima v skupini največjo avtoriteto. Legenda pravi, da sta nanj še kot otroka naletela bojevnika, ki sta si v divjini iskala hrano. Eden izmed njiju vztraja, da otroka vzameta s sabo v tabor in to tudi stori, kljub nasprotovanju drugega. Ko otrok odraste, pa se pokaže njegova neizmerna hvaležnost, s tem ko Masajem pošlje dež in jim v največji suši nahrani živino. Od takrat naprej je njegovo poslanstvo v masajski družbi dedno, imenujejo pa ga laibon oz. vedež. S pomočjo drobovja koz in bivoljih rogov, ta človek - poslan od boga, prerokuje prihodnost. Njegov sloves je odvisen od njegove sposobnosti, ta in njegov dar pa sta vedno po pijančevanju še večja.

MANJATE

Gradnja pa je pri Masajih vedno naloga žensk. Kljub spreminjajočemu se svetu okoli njih, ti še vedno živijo v blatnih in dobesedno gnojnih kolibah. Vso konstrukcijo po koncu držijo šibe in vejevje, stene pa so izolirane še s suho travo in prekrite z blatom. male odprtine v steni služijo kot ventilatorji in vir svetlobe. Ozek vhod seže vse do vrha strehe, ki pa je visoka le toliko do kolikor lahko dosežejo žene. Manjate so obkrožene z bodičastim grmičevjem, ji služi kot ograja in zaščita, preprečuje izhod živine ter vhod napadalnih živali ali roparjev iz drugih klanov. Prav tako izven ograje odnašajo trupla umrlih ter jih prepustijo mrhovinarjem, pokopavajo pa le vedeže - v plitev grob, obrnjene na bok proti vasi. V središčni koči je nastanjen oče družine, prva žene pa si naredi koča na njegovi desni strani, druga na levi, tretja desno od prve žene in tako dalje. Znotraj koče je s tremi kamni v bližini ženine postelje določeno ognjišče. Čeprav dim kaj kmalu napolni prostor, to Masajev ne ovira. V hiši je prav tako postelja za goste ali mlado živino.

ŽIVINA

Bogastvo se pri Masajih ne meri po izgledu pač pa po številu in zdravju krav, ki jih imajo, saj za kravo poznaj kar 700 različnih izrazov. Od drugih živali imajo tudi koze, ovce in kokoši. Pečeno meso jedo samo moški, ženske pa živijo od mleka. Masaji nikoli ne lovijo divjih živali za hrano, pač pa preprosto za zabavo in obvarovanje svoje živine. Izredno cenjena je tudi volovska kri, ki jo čisto svežo pijejo, da bi odgnali bolezen in si pridobili moč

ZDRAVILSTVO

Masaji poznajo dve vrsti zdravljenja; duhovno in fizično. Zdravilci niso sposobni le zdraviti bolezni in izganjati prekletstva, pač pa jih prav tako ustvarjati. Pri zdravljenju uporabljajo rastline, od korenin do lubja, ki jih najdejo v okolju. Da bi preprečili prenos tetanusa z matere na otroka pri dojenju, temu takoj ko se pojavijo, brez kakršnegakoli narkotičnega sredstva odstranijo spodnja dva sekalca.

LEPOTA PO MASAJSKO

Masaji so zelo dobro poznani po njihovi izdelavi korald, katere ženske natančno izdelujejo ure in ure. Določen barvni vzorec določa k kateremu klanu plemena pripada njegov lastnik. Ženske nosijo »nakit« okoli vratu, zapestja, nog in v ušesih. Tukaj ne gre le za videz, pač pa tudi za zvok, ki ga kovina oddaja in ga Masaji neizmerno obožujejo. Zažgani delčki kože na zgornjem delu rok, stegnih ali prsih so znak lepote pri obeh spolih.

Načeloma naj bi si vsi Masaji brili njihove glave z mešanico jagnječje masti in blata. Obstajajo pa trije razlogi, zakaj lahko pustijo njihove lase rasti; dete, ki še nima imena, ženske, ki upajo, da bodo zanosile ter bojevniki - morani. Ti dnevno porabijo ure in ure za pletenje kitk in prekrivanje njihovih kodrov z rdečo okro. Ob vsakodnevnem skakanju svoje dolge kodre zibajo in premetujejo sem in tja ter na tak način očarajo dekleta, s katerimi se kasneje, ko izstopijo iz skupine moranov po 14-20 letih tudi poročijo. takrat se zopet obrijejo.

GLASBA

Petje Masaji razumejo kot neko vrsto tekmovanja. Žene pojejo o svoji lepoti, možeh in otrocih, možje pa o svoji živini in ponosu. Pesmi jim pomagajo spremeniti razpoloženje. Ženske pojejo medtem ko molzejo, da bi umirile žival, pojejo otrokom, da ti zaspijo, vsi pojejo bogu namesto molitve.

PREGOVORI in NEKAJ OSNOVNIH FRAZ:

Foolishness first, then wisdom. The words of the elders are blessed. Be as familiar with observation as you are with the place you live. A zebra takes its stripes wherever it goes. Don’t fight a lion with a stick. Don’t reply one wrong with another. Don’t praise tomorrow because tomorrow praises itself. Man is always beaten by his own tricks. It is impossible to find a man who has everything, but it is possible to find one who enjoys the things he has. Home is not far away when you are alive. The eye cannot penetrate darkness. The daily path never ends. The village which is not discussed is not built. A proverb does not answer itself. Life has seasons. You cannot force water up a hill. You know what to say, but you do not know what you might be told. Friendship likes distance. Do not sweep someone else's home while yours is dirty. Daylight follows a dark night. Happiness is as good as food.

Sopa. Zdravo.
Epa. Odgovor na pozdrav.
Ashe (oleng). Hvala (lepa).
Ole Sere. Adijo
Imaning. Ne razumem.
Mayiolo. Ne vem.
Meyiolo? Ne veš?
Enkai ake naiyiolo. Samo Bog ve.
Ira Ole’gae? Kdo si ti?
Ira Supat? Si v redu?
Rolangai? Kdo je tvoj oče?
Kajingwa? Od kje prihajaš?
Maape. Gremo.
Kanji Ilo? Kam greš?
Oldoinyio. Gore.
Taretuoki. Prosim pomagaj.
Keyirobi. Mrzlo.
Keirowa. Vroče.
Meeta. Nič.
Pi. Uporabljeno v primerih močne potrditve povedanega – strinjanja.
Diserei. Jutri.
Oou ene. Pridi sem.
Sidai (oleng). (Zelo) dobro.
Ee (pronounced ‘eh’). Da.
Olchore Ali. Moji prijatelji.

Števila do deset:
1 - Nabo
2 - Are
3 - Uni
4 - Onguan
5 - Imiet
6 - Ile
7 - Napishana
8 - Isiet
9 - Naudo
10 - Tomon

Viri in zunanje povezave

(angleško)

• Maasai Association
• Africa Guide o plemenu
• Masai Mara