Mikrocitna anemija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: es:Anemia microcítica |
+de |
||
| Vrstica 43: | Vrstica 43: | ||
[[ca:Anèmia microcítica]] |
[[ca:Anèmia microcítica]] |
||
[[de:Mikrozytäre Anämie]] |
|||
[[en:Microcytic anemia]] |
[[en:Microcytic anemia]] |
||
[[es:Anemia microcítica]] |
[[es:Anemia microcítica]] |
||
Redakcija: 12:40, 25. januar 2013
| Mikrocitna anemija | |
|---|---|
| Simptomi | mikrocitoza  |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | D50.8 |
Mikrocitna anemija je skupno ime za tiste vrste slabokrvnosti, pri katerih je povprečni volumen eritrocitov manjši kot normalno.[1] Normalne meje povprečnega volumna eritrocitov znaša 76–100 fl. Če imajo rdeče krvničke prostornino v povprečju manjšo od 76 fl, govorimo o mikrocitih.
Pri mikrocitni anemiji so rdeče krvničke običajno hkrati tudi hipokromne, kar pomeni, da so bolj blede barve kot normalno. To je posledica manjše vsebnosti hemoglobina.
Vzroki
Majpogostejši vzroki mikrocitne anemije so:
- pri otrocih:
- pomanjkanje železa je nasploh najpogostejši vzrok slabokrvnosti, zlasti pa mikrocitnih anemij[2]
- talasemija
- pri odraslih:
- pomanjkanje železa
- sideroblastna anemija, prirojena ali pridobljena
- kronične bolezni (po navadi sicer povzročajo normokromne, normocitne anemije)
- zastrupitev s svincem (redko)
- pomanjkanje piridoksina
- mielom
V obzir je treba vzeti tudi druge možne vzroke, ki sicer praviloma povzročajo normocitne ali makrocitne anemije; sočasna prisotnost več vzrokov lahko namreč spremeni značilno sliko anemije.
Glej tudi
Viri
- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=anemija Slovenski medicinski e-slovar
- ↑ Iolascon A, De Falco L, Beaumont C (2009). »Molecular basis of inherited microcytic anemia due to defects in iron acquisition or heme synthesis«. Haematologica. 94 (3): 395–408. doi:10.3324/haematol.13619. PMC 2649346. PMID 19181781.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)