Inženir: Razlika med redakcijama
m r2.7.2+) (robot Spreminjanje: as:অভিযান্ত্ৰিক বিদ্যা |
m dp+ |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Inženír''' je danes strokovnjak za [[tehnika|tehniko]] z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških [[fakulteta|fakultet]]. Včasih je bilo znanje inženirjev splošno, danes usmerjajo svojo dejavnost v posamezne stroke: [[gradbeništvo|gradbeni |
'''Inženír''' je danes strokovnjak za [[tehnika|tehniko]] z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških [[fakulteta|fakultet]]. Včasih je bilo znanje inženirjev splošno, danes usmerjajo svojo dejavnost v posamezne stroke: [[gradbeništvo|gradbeni]] inženir, elektroinženir ali inženir [[elektrotehnika|elektrotehnike]], strojni inženir ali inženir [[strojništvo|strojništva]], [[gozdarstvo|gozdarski]] inženir, aeronavtični inženir ali inženir [[aeronavtika|aeronavtike]], ... |
||
== Nazivi == |
== Nazivi == |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
Včasih je bil naziv '''inženir''' dosežen z zaključkom študija na višji šoli oziroma tako imenovani »prvi stopnji« fakultetnega študija, ki se je zaključil po dveh ali po dveh in pol letih in je dajal izobrazbo VI. stopnje. »Druga stopnja« oziroma štiriletni študij pa je pripeljal do naziva '''diplomirani inženir''' s VII. stopnje izobrazbe. |
Včasih je bil naziv '''inženir''' dosežen z zaključkom študija na višji šoli oziroma tako imenovani »prvi stopnji« fakultetnega študija, ki se je zaključil po dveh ali po dveh in pol letih in je dajal izobrazbo VI. stopnje. »Druga stopnja« oziroma štiriletni študij pa je pripeljal do naziva '''diplomirani inženir''' s VII. stopnje izobrazbe. |
||
Po spremembi visokošolskega sistema ([[šolsko leto]] |
Po spremembi visokošolskega sistema ([[šolsko leto]] 1996/1997) so bile v [[Slovenija|Sloveniji]] vpeljane Višje strokovne šole, ki so lahko ''Javne višje strokovne šole'' (običajno v sklopu srednješolskih centrov) ali pa ''Koncesionirane višje strokovne šole''. Programi so zasnovani kot posebna oblika terciarnega izobraževanja in so izrazito poklicno naravnani. Prav po tem se razlikujejo od visokošolskega (univerzitetnega in visokošolskega strokovnega) študija. Kar 40 % programa je namenjenega praktičnemu usposabljanju v podjetjih. Programi so dveletni ter omogočajo pridobitev višje strokovne izobrazbe za delo v poklicih, navedenih v nomenklaturi poklicev, med drugim tudi naziv '''inženir'''. |
||
[[Univerza|Univerzitetni]] študij pa je bil razdeljen na visokošolski program (običajno tri leta), ki na tehniških fakultetah daje naziv '''diplomirani inženir''' ter popolni univerzitetni študij, ki pripelje do naziva '''univerzitetni diplomirani inženir'''. |
[[Univerza|Univerzitetni]] študij pa je bil razdeljen na visokošolski program (običajno tri leta), ki na tehniških fakultetah daje naziv '''diplomirani inženir''' ter popolni univerzitetni študij, ki pripelje do naziva '''univerzitetni diplomirani inženir'''. |
||
Nekdanji naziv ''dipl. inž.'' je tako postal ''univ. dipl. inž.'' |
|||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
Redakcija: 22:11, 10. junij 2012
Inženír je danes strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet. Včasih je bilo znanje inženirjev splošno, danes usmerjajo svojo dejavnost v posamezne stroke: gradbeni inženir, elektroinženir ali inženir elektrotehnike, strojni inženir ali inženir strojništva, gozdarski inženir, aeronavtični inženir ali inženir aeronavtike, ...
Nazivi
Včasih je bil naziv inženir dosežen z zaključkom študija na višji šoli oziroma tako imenovani »prvi stopnji« fakultetnega študija, ki se je zaključil po dveh ali po dveh in pol letih in je dajal izobrazbo VI. stopnje. »Druga stopnja« oziroma štiriletni študij pa je pripeljal do naziva diplomirani inženir s VII. stopnje izobrazbe.
Po spremembi visokošolskega sistema (šolsko leto 1996/1997) so bile v Sloveniji vpeljane Višje strokovne šole, ki so lahko Javne višje strokovne šole (običajno v sklopu srednješolskih centrov) ali pa Koncesionirane višje strokovne šole. Programi so zasnovani kot posebna oblika terciarnega izobraževanja in so izrazito poklicno naravnani. Prav po tem se razlikujejo od visokošolskega (univerzitetnega in visokošolskega strokovnega) študija. Kar 40 % programa je namenjenega praktičnemu usposabljanju v podjetjih. Programi so dveletni ter omogočajo pridobitev višje strokovne izobrazbe za delo v poklicih, navedenih v nomenklaturi poklicev, med drugim tudi naziv inženir.
Univerzitetni študij pa je bil razdeljen na visokošolski program (običajno tri leta), ki na tehniških fakultetah daje naziv diplomirani inženir ter popolni univerzitetni študij, ki pripelje do naziva univerzitetni diplomirani inženir.
Nekdanji naziv dipl. inž. je tako postal univ. dipl. inž.