Bezeg: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ja:ニワトコ属
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: el, fa, fi, gv, os Spreminjanje: hu
Vrstica 77: Vrstica 77:
[[da:Hyld]]
[[da:Hyld]]
[[de:Holunder]]
[[de:Holunder]]
[[el:Κουφοξυλιά]]
[[en:Sambucus]]
[[en:Sambucus]]
[[eo:Sambuko]]
[[eo:Sambuko]]
[[es:Sambucus]]
[[es:Sambucus]]
[[et:Leeder]]
[[et:Leeder]]
[[fa:سام‌بیکاس]]
[[fi:Seljat]]
[[fr:Sureau]]
[[fr:Sureau]]
[[fy:Flear]]
[[fy:Flear]]
[[gv:Sambucus]]
[[hr:Bazga]]
[[hr:Bazga]]
[[hsb:Bozanka]]
[[hsb:Bozanka]]
[[hu:Bodza]]
[[hu:Bodza (növénynemzetség)]]
[[io:Sambuko]]
[[io:Sambuko]]
[[is:Yllir]]
[[is:Yllir]]
Vrstica 101: Vrstica 105:
[[no:Hyll]]
[[no:Hyll]]
[[oc:Saüc]]
[[oc:Saüc]]
[[os:Фæдæгъд]]
[[pl:Bez]]
[[pl:Bez]]
[[pt:Sabugueiro (botânica)]]
[[pt:Sabugueiro (botânica)]]

Redakcija: 20:28, 27. februar 2012

Bezeg

Črni bezeg Sambucus nigra
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Dipsacales (ščetičevci)
Družina: Adoxaceae (pižmičevke)
Rod: Sambucus
Vrste

Glej besedilo.

Bezèg, tudi bèzeg (znanstveno ime Sambucus) je rod grmovnic ali nizkih dreves, ki vsebuje med 5 do 30 različnih vrst.

Ima nasprotno, neparno pernate liste in petštevne cvetove v kobulastih grozdih ali latih. Plod je jagodast, koščičast s 3 do 5 semeni[1].

Razširjenost

Rod uspeva v zmernih do subtropskih regijah na severni in južni polobli. Bolj je razširjen na severni polobli, saj se na južni pojavlja v delih Avstralazije in Južne Amerike.

Vrste

  • Skupina črni bezeg je več različno obravnavanih samostojnih vrst Sambucus nigra, ki raste v toplejših delih Evrope in Severne Amerike, z regionalnimi varietetami ali podvrstami, in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so sploščeni, jagode so črne ali modre barve. To so večje grmovnice, do 5 metrov visoke, včasih so to manjša drevesa visoka do 15 m s premerom debla do 30 cm.
  • Sambucus melanocarpa zahodne Severne Amerike je vmesni člen med prejšnjo in naslednjo skupino. Cvetovi so v obliki okroglega socvetja, jagode pa so črne barve. Je nizek grm, ki redko zraste čez 3–4 m. Nekateri botaniki ga vključujejo v skupino divjih bezgov.
Divji bezeg (Sambucus racemosa)
  • Skupina divji bezeg je zbirka različno obravnavane samostojne vrste Sambucus racemosa. Najdemo ga v hladnejših predeleh severne poloble z regionalnimi varietetami ali podvrstami, in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so v obliki oblastega socvetja, jagode so svetlo rdeče. So manjše grmovnice, ki redko presežejo višino3–4 m.
  • Skupino avstralski bezeg sestavljata dve vrsti iz Avstralazije. Cvetovi so v obliki oblastega socvetja, jagode so bele ali rumene barve. To so grmovnice, ki zrastejo do 3 m višine.
  • Skupina smrdljivi bezeg je, v nasprotju z drugimi vrstami, zelnata rastlina. Vsako leto zrastejo nova stebla. Zrastejo do 1.5–2 m visoko.
    • Sambucus adnata (Azijski smrdljivi bezeg; Himalaja in južna Azija; rdeče jagode)
    • Sambucus ebulus (Evropski smrdljivi bezeg; srednja in južna Evropa, severozahodna Afrika in jugozahodna Azija; črne jagode)

Reference

  1. Leksikon Rastline. Učila International, Tržič 2002. ISBN 961-233-426