Znanstveni zapis: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Dodajanje: id:Notasi ilmiah |
m r2.7.1) (robot Dodajanje: hu:Normálalak |
||
Vrstica 51: | Vrstica 51: | ||
[[fr:Notation scientifique]] |
[[fr:Notation scientifique]] |
||
[[ht:Notasyon syantifik]] |
[[ht:Notasyon syantifik]] |
||
[[hu:Normálalak]] |
|||
[[id:Notasi ilmiah]] |
[[id:Notasi ilmiah]] |
||
[[is:Staðalform]] |
[[is:Staðalform]] |
Redakcija: 02:59, 14. januar 2012
Znanstveni zapis (ali tudi standardna oblika in eksponentni zapis) je način zapisovanja števil, ki prilagodi prevelike ali premajhne vrednosti da so ustrezno zapisane v standardnem desetiškem zapisu. Znanstveni zapis ima več uporabnih lastnosti in ga večinoma uporabljajo znanstveniki, matematiki in inženirji, ki se ukvarjajo s takšnimi števili.
V znanstvenem zapisu so števila zapisana v obliki:
kar se prebere kot a krat deset na (potenco) b in kjer je eksponent b celo, koeficient a pa poljubno realno število, ki se imenuje mantisa, oziroma signifikand. Izraz mantisa pomeni tudi ulomljeni del logaritma. Za znak množenja se običajno uporablja pika v sredini (·), redkeje pa ×.
Če je število negativno, potem znak minus (−) stoji pred a (kot pri običajnem desetiškem zapisu). Na primer:
običajni desetiški zapis | znanstveni zapis (nenormaliziran) |
---|---|
1 | 0,1 ×10 1 |
30 | 0,3 ×10 3 |
5 720 000 000 | 5,72 ×10 9 |
0,0007582 10 | 7,821 ×10−4 |
−0,000 000 0061 | −6,1 ×10−9 |
Za zapis lahko uporabimo predlogo {{e}}.