Omrežno stikalo: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: lv:Tīkla komutators
ILipovšek (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Cisco 1900 switch inside.jpg|thumb|Notranjost preklopnika [[Cisco]] 1900]]
[[Slika:Cisco 1900 switch inside.jpg|thumb|Notranjost preklopnika [[Cisco]] 1900]]
'''Preklopnik''' ([[angleščina|angleški]] [[naziv]] ''switch'') je [[omrežje|omrežna]] [[naprava]] v sodobnih [[računalništvo|računalniških]] omrežjih. Preklopniki so naslednje naprave drugega [[OSI model|OSI]] nivoja katere so lahko uporabljene za ohranitev pasovne širine na omrežju.
'''Preklopnik''' ([[angleščina|angleški]] [[naziv]] ''switch'') je [[omrežje|omrežna]] [[naprava]] v sodobnih [[računalništvo|računalniških]] omrežjih. Preklopniki so naslednje naprave drugega nivoja [[OSI model|OSI]] , ki so lahko uporabljene za ohranitev pasovne širine na omrežju.


Preklopniki posredujejo [[paket]]e na določen segment z uporabo [[MAC naslov]]ov. Razdelimo jih lahklo glede na to, kako posredujejo pakete na določen segment, če paket v celoti shrani in pregleda morebitne napake, preden ga pošlje naprej, ali pa ga pošlje, čim razbere MAC naslov. V prvem primeru pregleda, če je paket okvarjen in ga uniči tako da po nepotrebnem ne zaseda omrežje.
Preklopniki posredujejo [[paket]]e na izbrani segment z uporabo naslovov [[MAC]]. Razdelimo jih glede na to, kako posredujejo pakete na izbrani segment: če paket v celoti shrani in pregleda morebitne napake, preden ga pošlje naprej, ali pa ga pošlje, takoj ko razbere naslov MAC . V prvem primeru pregleda, če je paket okvarjen in ga uniči tako da po nepotrebnem ne zaseda omrežja.


V popolnem omrežju je vsak [[uporabnik]] priključen v omrežje neposredno preko preklopnika. Zaradi cenovne razlike, pa to ni tako pogosto. Uporabnik je največkrat priključen na [[ponavljalnik]], za katerega je znano, da ne zna usmerjati prometa. Tako se na vodilu pojavlja promet, ki pa ni zanimiv za uporabnika in ga samo obremenjuje. Pomankljivost je tudi v tem, da so tako vsi uporabniki, ki so priključeni na ponavljalnik, v isti domeni trkov. Vsi paketi, ki so sodelovali v trku so znova poslani, vse dokler niso poslani pravilno in brez trkov.
V popolnem omrežju je vsak [[uporabnik]] priključen v omrežje neposredno prek preklopnika. Zaradi cenovne razlike, pa to ni tako pogosto. Uporabnik je največkrat priključen na [[ponavljalnik]], za katerega je znano, da ne zna usmerjati prometa. Tako se na vodilu pojavlja promet, ki pa ni zanimiv za uporabnika in ga samo obremenjuje. Pomankljivost je tudi v tem, da so tako vsi uporabniki, ki so priključeni na ponavljalnik, v isti domeni trkov. Vsi paketi, ki so sodelovali v trku so znova poslani, vse dokler niso poslani pravilno in brez trkov.


Če število uporabnikov naraste preko neke razumne [[meja|meje]], lahko močno oteži uporabnikov dostop do [[omrežje|omrežja]]. Ko se število uporabnikov na enem vodilu veča, se veča tudi delež napak, ki pri tem nastajajo. Najpogostejša rešitev v tem primeru, je vsaj delna zamenjava ponavljalnikov s preklopniki.
Če število uporabnikov naraste preko razumne [[meja|meje]], lahko močno oteži uporabnikov dostop do [[omrežje|omrežja]]. Ko se število uporabnikov na enem vodilu veča, se veča tudi delež napak, ki pri tem nastajajo. Najpogostejša rešitev v tem primeru, je vsaj delna zamenjava ponavljalnikov s preklopniki.


Za omejitev prometa na omrežju se najpogosteje uporabljajo preklopniki. Ti so za razliko od [[Most (računalništvo)|mostov]] cenejši in omogočajo nekaj dodatnih lastnosti. Preklopnik lahko deluje kot ponavljalnik, lahko pa jih nastavimo, da delujejo kot most, le da so nekoliko počasnejši. S preklopnikom ne moremo povezati dveh omrežij, ki slonita na različnih protokolih. Po navadi ga nastavimo tako, da deluje podobno kot most, z razliko, da sedaj povežemo dve omrežji z enakim protokolom. Tako vsak preklopnik hrani naslove uporabnikov, kateri so priključeni nanj in na katerih [[vrata|vratih]] se nahajajo. Naslednjič, ko preklopnik dobi paket za tega uporabnika, ga posreduje na vrata, kamor je priključen ciljni uporabnik. Tako ostali uporabniki niso obremenjeni s tem paketom, ker paket prispe tako rekoč točno do sprejemnika.
Za omejitev prometa na omrežju se najpogosteje uporabljajo preklopniki. Ti so za razliko od [[Most (računalništvo)|mostov]] cenejši in omogočajo nekaj dodatnih lastnosti. Preklopnik lahko deluje kot ponavljalnik, lahko pa jih nastavimo, da delujejo kot most, le da so nekoliko počasnejši. S preklopnikom ne moremo povezati dveh omrežij, ki slonita na različnih protokolih. Po navadi ga nastavimo tako, da deluje podobno kot most, z razliko, da sedaj povežemo dve omrežji z enakim protokolom. Tako vsak preklopnik hrani naslove uporabnikov, ki so priključeni nanj in na katerih [[vrata|vratih]] so. Naslednjič, ko preklopnik dobi paket za tega uporabnika, ga posreduje na vrata, kamor je priključen ciljni uporabnik. Tako ostali uporabniki niso obremenjeni s tem paketom, ker paket prispe tako rekoč točno do sprejemnika.


[[Kategorija:Strojna oprema]]
[[Kategorija:Strojna oprema]]

Redakcija: 19:46, 18. december 2011

Notranjost preklopnika Cisco 1900

Preklopnik (angleški naziv switch) je omrežna naprava v sodobnih računalniških omrežjih. Preklopniki so naslednje naprave drugega nivoja OSI , ki so lahko uporabljene za ohranitev pasovne širine na omrežju.

Preklopniki posredujejo pakete na izbrani segment z uporabo naslovov MAC. Razdelimo jih glede na to, kako posredujejo pakete na izbrani segment: če paket v celoti shrani in pregleda morebitne napake, preden ga pošlje naprej, ali pa ga pošlje, takoj ko razbere naslov MAC . V prvem primeru pregleda, če je paket okvarjen in ga uniči tako da po nepotrebnem ne zaseda omrežja.

V popolnem omrežju je vsak uporabnik priključen v omrežje neposredno prek preklopnika. Zaradi cenovne razlike, pa to ni tako pogosto. Uporabnik je največkrat priključen na ponavljalnik, za katerega je znano, da ne zna usmerjati prometa. Tako se na vodilu pojavlja promet, ki pa ni zanimiv za uporabnika in ga samo obremenjuje. Pomankljivost je tudi v tem, da so tako vsi uporabniki, ki so priključeni na ponavljalnik, v isti domeni trkov. Vsi paketi, ki so sodelovali v trku so znova poslani, vse dokler niso poslani pravilno in brez trkov.

Če število uporabnikov naraste preko razumne meje, lahko močno oteži uporabnikov dostop do omrežja. Ko se število uporabnikov na enem vodilu veča, se veča tudi delež napak, ki pri tem nastajajo. Najpogostejša rešitev v tem primeru, je vsaj delna zamenjava ponavljalnikov s preklopniki.

Za omejitev prometa na omrežju se najpogosteje uporabljajo preklopniki. Ti so za razliko od mostov cenejši in omogočajo nekaj dodatnih lastnosti. Preklopnik lahko deluje kot ponavljalnik, lahko pa jih nastavimo, da delujejo kot most, le da so nekoliko počasnejši. S preklopnikom ne moremo povezati dveh omrežij, ki slonita na različnih protokolih. Po navadi ga nastavimo tako, da deluje podobno kot most, z razliko, da sedaj povežemo dve omrežji z enakim protokolom. Tako vsak preklopnik hrani naslove uporabnikov, ki so priključeni nanj in na katerih vratih so. Naslednjič, ko preklopnik dobi paket za tega uporabnika, ga posreduje na vrata, kamor je priključen ciljni uporabnik. Tako ostali uporabniki niso obremenjeni s tem paketom, ker paket prispe tako rekoč točno do sprejemnika.