Naš rod: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Grejo (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Članek je bil spremenjen toliko, kolikor ni ustrezal slovničnim in slogovnim zahtevam slovenskega jezika ter Wikipedije.
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Naš rod''' je [[slovenski mladinski list]], ki je izhajal mesečno od decembra [[1929]] do junija [[1944]].
'''Naš rod''' je slovenski mladinski list, ki je mesečno izhajal od decembra [[1929]] do junija [[1944]]. V sezoni [[1942]]-[[1943]] je dobil podnaslov ''List za mladino''.



==Splošni podatki==
==Splošni podatki==
Leta 1942-1943 je dobil podnaslov [[List za mladino]]. ''Naš rod'' je izdajalo [[Jugoslovansko učiteljsko združenje]] - sekcija za Dravsko banovino, predstavnik do leta 1935-1936 pa je bil [[Ivan Dimnik]]. Leta 1936-1937 je bila predstavnica [[Franja Završan]], od leta 1937-1938 dalje pa [[Metod Kumelj]]. Leta 1940-1941 je izdajo lista prevzelo [[učiteljsko udruženje]] v [[Ljubljani]], leta 1941-1942 pa [[učiteljska tiskarna]], takratni predstavnik pa je bil[[France Štrukelj]]. Glavni in odgovorni urednik je bil [[Josip Ribičič]], od leta 1942-1943 pa [[Ivan Tavčar]]. [''Naš rod'' je tiskala [[Učiteljska tiskarna]].
''Naš rod'' je izdajalo Jugoslovansko učiteljsko združenje - sekcija za [[Dravska banovina|Dravsko banovino]]. Do konca šolskega leta [[1935]]-[[1936]] je bil njegov predstavnik [[Ivan Dimnik]], naslednje leto [[Franja Završan]], od šolskega leta [[1937]]-[[1938]] naprej pa [[Metod Kumelj]]. Leta [[1940]]-[[1941]] je izdajo lista prevzelo Učiteljsko združenje v [[Ljubljana|Ljubljani]], naslednje leto pa Učiteljska tiskarna (tam so list tudi tiskali). Takratni predstavnik je bil [[France Štrukelj]], glavni in odgovorni urednik [[Josip Ribičič]], od leta 1942-1943 pa [[Ivan Tavčar]].



==Vsebina==
==Vsebina==
Revija je dajala poudarek predvsem leposlovju ter pesništvu. Seveda so imeli tudi rubriko Mladina piše, Cicibanov rod, Doma in po svetu, Mlado brstje, Otroška delavnica... Seveda so se te rubrike v določenih obdobjih spreminjale.
Revija je dajala poudarek slovenskemu leposlovju ter pesništvu. Med drugim je vsebovala rubrike: Mladina piše, Cicibanov rod, Doma in po svetu, Mlado brstje, Otroška delavnica ...



==Znani pesniki in pisatelji==
Določene članke so pisali znani slovenski pisatelji, pesmi pa so objavljali tudi priznani slovenski pesniki. Med drugim je po odlomkih izšla tudi knjiga Bratovščina Sinjega galeba, [[Tone Seliškar|Toneta Seliškarja]]. Nekaj časa je uvodne članke pisala [[Kristina Brenkova]], članke je pisal tudi [[Ivan Pregelj]]. Pesmi je objavljala [[Anica Černej]], [[Gustav Strniša]] ter mnogi drugi.
V reviji so objavljali znani slovenski pisatelji in pesniki. Nekaj časa je uvodne članke pisala [[Kristina Brenkova]], sodelovali so tudi [[Ivan Pregelj]], [[Anica Černej]], [[Gustav Strniša]] ter mnogi drugi. Med drugim je v nadaljevanjih izšla knjiga [[Bratovščina Sinjega galeba]] pisatelja [[Tone Seliškar|Toneta Seliškarja]].


[[Kategorija:Slovenski časopisi]]
[[Kategorija:Slovenski časopisi]]


{{stub}}

Redakcija: 13:22, 25. februar 2011

Naš rod je slovenski mladinski list, ki je mesečno izhajal od decembra 1929 do junija 1944. V sezoni 1942-1943 je dobil podnaslov List za mladino.


Splošni podatki

Naš rod je izdajalo Jugoslovansko učiteljsko združenje - sekcija za Dravsko banovino. Do konca šolskega leta 1935-1936 je bil njegov predstavnik Ivan Dimnik, naslednje leto Franja Završan, od šolskega leta 1937-1938 naprej pa Metod Kumelj. Leta 1940-1941 je izdajo lista prevzelo Učiteljsko združenje v Ljubljani, naslednje leto pa Učiteljska tiskarna (tam so list tudi tiskali). Takratni predstavnik je bil France Štrukelj, glavni in odgovorni urednik Josip Ribičič, od leta 1942-1943 pa Ivan Tavčar.


Vsebina

Revija je dajala poudarek slovenskemu leposlovju ter pesništvu. Med drugim je vsebovala rubrike: Mladina piše, Cicibanov rod, Doma in po svetu, Mlado brstje, Otroška delavnica ...


V reviji so objavljali znani slovenski pisatelji in pesniki. Nekaj časa je uvodne članke pisala Kristina Brenkova, sodelovali so tudi Ivan Pregelj, Anica Černej, Gustav Strniša ter mnogi drugi. Med drugim je v nadaljevanjih izšla knjiga Bratovščina Sinjega galeba pisatelja Toneta Seliškarja.