Dvočlensko poimenovanje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: lv, mk, ml Spreminjanje: es
Vrstica 38: Vrstica 38:
[[en:Binomial nomenclature]]
[[en:Binomial nomenclature]]
[[eo:Dunoma nomenklaturo]]
[[eo:Dunoma nomenklaturo]]
[[es:Nomenclatura binominal]]
[[es:Nomenclatura binomial]]
[[et:Binaarne nomenklatuur]]
[[et:Binaarne nomenklatuur]]
[[eu:Nomenklatura binomial]]
[[eu:Nomenklatura binomial]]
Vrstica 58: Vrstica 58:
[[la:Binomen]]
[[la:Binomen]]
[[lt:Binarinė nomenklatūra]]
[[lt:Binarinė nomenklatūra]]
[[lv:Binārā nomenklatūra]]
[[map-bms:Tatajeneng binomial]]
[[map-bms:Tatajeneng binomial]]
[[mk:Биномна номенклатура]]
[[ml:Binomial nomenclature]]
[[ms:Tatanama binomial]]
[[ms:Tatanama binomial]]
[[nds:Bioloogsche Nomenklatur]]
[[nds:Bioloogsche Nomenklatur]]

Redakcija: 11:16, 9. november 2010

Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst. Kakor nakazuje beseda »dvočlenski«, se znanstveno ime tvori s kombinacijo dveh izrazov: imena roda in okrasnega pridevnika, oziroma označevalca vrste. Čeprav se včasih podrobnosti razlikujejo, so pri rabi vsesplošno privzeli določene vidike.

Prvi del imena vedno pišemo z veliko, drugi pa z malo začetnico, tudi če izhaja iz lastnega imena. Na primer Canis lupus ali Anthus hodgsoni. Od preostalega besedila ga ločimo z ležečimi črkami. Na primer Homo sapiens. Pri ročni pisavi se podčrta. Pisanje specifičnega imena z malo je sodobni dogovor. Von Linné je pisal označevalec vrste vedno z veliko. Do zgodnjega 20. stoletja je bilo v navadi pisanje označevalca vrste, če je izhajalo iz lastnega imena.

Pri pisanju znanstvenega imena poleg običajnega imena se znanstveno ime običajno piše v oklepajih. Na primer: »domači vrabec (Passer domesticus) je ogrožen.«

Rodovno ime lahko pri ponavljanju ali, če navajamo več vrst istega rodu, okrajšamo z začetno črko, vendar ga nikoli ne smemo izpustiti (H. sapiens). V redkih primerih se je ta oblika v splošnem bolj uveljavila. Na primer bakterija Escherichia coli je po navadi zapisana kot E. coli, Tyrannosaurus rex pa je bolj znan kar kot T. rex.

Izvor imen

Označevalec vrste mora biti pridevnik, ki loči vrsto od roda. Rodovno ime in označevalec vrste sta po navadi izpeljana iz latinščine, čeprav to v splošnem ne velja. Imena včasih izhajajo iz stare grščine ali iz krajevnih jezikov, oziroma iz imena znanstvenika, ki je prvi odkril vrsto. Vendar so vedno latinizirana.

Taksonomi so določili imena vrst iz različnih virov, vključujoč pomene v šali in besedne igre. Slovnično pa se imena vedno obravnava kot da bi bila latinska. Zaradi tega se dvočleno ime včasih imenuje »latinsko ime«, čeprav na ta izraz biologi gledajo mrko. Drugače pa je izraz znanstveno ime sprejemljivejši.

Glej tudi