Zastavna pravica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Glej tudi: pp, replaced: [[Kategorija: → [[Kategorija: |
|||
Vrstica 27: | Vrstica 27: | ||
* [[zemljiška knjiga]] |
* [[zemljiška knjiga]] |
||
[[Kategorija: |
[[Kategorija:Civilno pravo]] |
Redakcija: 17:37, 27. september 2010
Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.
Nastanek
- zakon - zakonita zastavna pravica nastane z izpolnitvijo zakonskih pogojev in ni vpisana v zemljiško knjigo, temveč velja učinek erga omnes po samem zakonu
- sodna odločba
- pravni posel - sklenitev zastavne pogodbe, ki mu sledi primeren razpolagalni pravni posel glede na predmet zastave
Predmet
Predmet zastavne pravice je lahko
- stvar, ki jo je moč prodati
- vrednostni papir
- druga premoženjska pravica
Zastavna pravica se razlikuje glede na predmet:
- Hipoteka - Zastavna pravica na nepremičninah
- Zastavna pravica na drugih predmetih
- Ročna zastava (pignus)
- Neposestna zastavna pravica
- Zastavna pravica na premoženjskih pravicah
- na terjatvi
- na vrednostnem papirju
- na drugih premoženjskih pravicah