Vzajemni sklad: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 19:41, 22. april 2010

Vzajemni sklad je skupno premoženje več vlagateljev. S premoženjem pa se nato trguje na borzi. Deluje na bančnem računu banke, ki ima naziv banka skrbnica. Na ta račun se izvajajo vplačila in prav tako se iz tega računa izvajajo izplačila. Ima tudi določenega strokovnjaka ki ima celoten dostop do premoženja in je upravljalec sklada. Ta kupuje in prodaja delnice, za katere meni da bodo prinesle povečanje sredstev v skladu in posledično tudi več premoženja na enega vlagatelja. Ob vplačilu in izplačilu se izvede zaračunavanje vstopne in izstopne provizije. Prav tako moramo isto leto kot smo izvedli izplačilo izpolniti napoved za kapitalski dobiček in plačati dohodnino nanjo (prvih 5 let vlaganja določenega premoženja 20%, nasednjih 5 let 15% .... po 20 letih pa ne plačamo te dohodnine). Najmanjše vplačilo v vzajemni sklad je vstopna provizija + vrednost enote premoženja, ki je na začutku delovanja sklada določena s strani družbe za upravljanje, nato pa se izračuna vsak dan s padanjem oziroma naraščanjem instrumentov na borzi.

Vzajemni skladi so lahko: - obvezniški (obveznice - manjša donosnost, zelo malo tveganja) - delniški (dokaj veliko tveganje, večja donosnost) - mešani (kombinacija zgornjih dveh) - indeksni (dividende se ne izplačajo v sklad in vložijo, ampak se izplačajo vlagateljem na bančni račun)

Zunanje povezave

Slovenska preglednica vzajemskih skladov

Ta članek o gospodarstvu ali financah je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 '''Vzajemni sklad''' je skupno premoženje več vlagateljev. S premoženjem pa se nato trguje na [[borza|borzi]]. Deluje na bančnem računu banke, ki ima naziv banka skrbnica. Na ta račun se izvajajo vplačila in prav tako se iz tega računa izvajajo izplačila. Ima tudi določenega strokovnjaka ki ima celoten dostop do premoženja in je upravljalec sklada. Ta kupuje in prodaja delnice, za katere meni da bodo prinesle povečanje sredstev v skladu in posledično tudi več premoženja na enega vlagatelja. Ob vplačilu in izplačilu se izvede zaračunavanje vstopne in izstopne provizije. Prav tako moramo isto leto kot smo izvedli izplačilo izpolniti napoved za kapitalski dobiček in plačati dohodnino nanjo (prvih 5 let vlaganja določenega premoženja 20%, nasednjih 5 let 15% .... po 20 letih pa ne plačamo te dohodnine). Najmanjše vplačilo v vzajemni sklad je vstopna provizija + vrednost enote premoženja, ki je na začutku delovanja sklada določena s strani družbe za upravljanje, nato pa se izračuna vsak dan s padanjem oziroma naraščanjem instrumentov na borzi.
-==Osnove vzajemnih skladov==
-=== Vzajemni sklad ===
-je skupek premoženja, oblikovan z namenom čim boljšega plemenitenja tega premoženja. Sklad je v lasti vseh vlagateljev, ki so vanj vplačali denar, sorazmerno z njihovimi deleži. S skladom upravlja posebno podjetje, ki se imenuje družba za upravljanje. Vlagatelji lahko v sklad prosto vplačujejo denar (kupujejo točke sklada) in iz njega dvigujejo denar (prodajajo točke sklada). Prodaja in nakup poteka po trenutni vrednosti točke, ki se praviloma dnevno spreminja in je odvisna od tega, kakšne cene na trgu tisti dan dosegajo vrednostni papirji (delnice, obveznice), ki jih ima v lasti sklad.
-=== Vzajemni sklad je namenjen ===
-velikemu številu malih varčevalcev. Zato niso potrebni visoki zneski vplačil, ni potrebno nobeno posebno znanje ali angažiranje vlagatelja med trajanjem varčevanja. Vse v zvezi s skladom opravlja družba za upravljanje. V praksi ljudje v skladih varčujejo za razne namene ("zlata rezerva", nakup večjih dobrin, dodatek k pokojnini v prihodnosti, šolanje otrok) v obdobjih od nekaj let navzgor. Praktično za vsak tip varčevalca obstaja zanj primeren sklad.
-=== Varnost in donosnost naložbe ===
-v vzajemne sklade: pri naložbah denarja z besedo "varnost" običajno mislimo na nizko tveganost oziroma visoko predvidljivost končnega izkupička. Pri varni naložbi z veliko verjetnostjo vnaprej vemo, koliko bomo na koncu dobili. Bolj ko je naložba tvegana, manjša je ta predvidljivost. Pri visoko tveganih naložbah so možni razni izidi - od zelo slabega (visoka izguba) do zelo dobrega (visok dobiček).
-Povezava med pojmoma "donosnost" in "tveganost" pomeni: visoko donosnost lahko dosežemo samo z visokim tveganjem. Ali z drugimi besedami: če ne prenesemo visokih izgub, se moramo sprijazniti z nižjim pričakovanim donosom.
-Niti donos niti tveganje pa ne povesta veliko, če poznamo enega, drugega pa ne.
 Vzajemni skladi so lahko:
@@ Vrstica 21: / Vrstica 7: @@
 - indeksni (dividende se ne izplačajo v sklad in vložijo, ampak se izplačajo vlagateljem na bančni račun)
-==Druge prednosti skladov==
-* prihranki so varčevalcu vedno na voljo (denar ni vezan), vplačevanje in izplačevanje poteka povsem po želji,
-* trenutna vrednost vloge v skladu je varčevalcu vedno (vsak dan) znana, kajti vrednost točke se sproti objavlja v časopisih in drugod,
-* stroški so nižji, kot bi bili pri samostojnem vlaganju v vrednostne papirje,
-* ponudniki skladov so zakonsko regulirani in pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev.
-* izbira skladov na trgu je pestra, zato si varčevalec lahko izbere primernega glede na svoj položaj, želje in odnos do tveganja.
-=== Donos ===
-Beseda donosnost pri skladih običajno pomeni spremembo vrednosti točke v določenem časovnem obdobju, izračunano v odstotkih. Ta pa se spreminja glede na nihanje vrednosti naložb (delnic, obveznic...), ki jih ima sklad. Če je na koncu leta točka višje, kot je bila v začetku leta, je sklad v tem obdobju ustvaril pozitiven donos (dobiček), če pa je nižja, je bil donos negativen (izguba). Pri objavljenih donosih običajno niso upoštevane vstopne in izstopne provizije ter davki. Donos pri skladu - drugače kot v banki - ni in ne more biti vnaprej znan.
-Povprečna letna donosnost je tisti skupni imenovalec, ki nam omogoča, da primerjamo donose, dosežene v različnih časovnih obdobjih. Vprašanje: če je prvi sklad dosegel 20% donosa v dveh letih, drugi pa 40% v štirih letih, pri katerem od obeh je bila rast hitrejša? Izračun pravi, da je v prvem primeru povprečna letna donosnost 9,54%, v drugem pa 8,78%. Prvi je bil torej uspešnejši. Izračunana vrednost 9,54% nam pove, da če vložimo 100 evrov in v prvem letu dosežemo 9,54% donosa in potem celotni izkupiček naložimo še za eno leto in spet dosežemo 9,54% donosa, smo v teh dveh letih skupno ustvarili 20% in imamo na koncu 120 evrov (brez upoštevanja provizij in davkov).
-=== Davki in drugi stroški ===
-Vlagatelj (fizična oseba) plača davek od doseženega dobička. Osnova za davek je razlika med prodajno in nabavno vrednostjo. Davčna stopnja je odvisna od tega, koliko časa je minilo od nakupa do prodaje. Lestvica obdavčitve doseženega dobička (stanje zakonodaje 2006 in naprej) je padajoča: 20%, če je minilo manj kot pet let, 15% za obdobje 5 do 10 let in tako naprej.
-Neposredni strošek vlagatelja sta vstopna in izstopna provizija, ki ju plača vlagatelj ob vsakem vplačilu ali izplačilu iz sklada. Izraženi sta v odstotku od zneska. Glavni posredni strošek je upravljavska provizija, ki se iz sredstev sklada plačuje družbi za upravljanje. Ta strošek ni viden, ker je že zajet v izračunu vrednosti točke. Vse provizije so znane vnaprej in javno objavljene.
-=== Potek varčevanja ===
-Preden začnemo varčevati v skladih se moramo vsaj približno seznaniti s tem v kaj bomo investirali. Seznaniti se moramo z vrstami skladov, ki so na voljo na trgu. Razmisliti moramo, kakšna je naša finančna situacija, kakšne so naše možnosti varčevanja, želje, omejitve in predvidevanja za naprej ter o tem ali imamo svoje prihranke vsaj delno razpršene med različne oblike naložb (denar, nepremičnine, vzajemni skladi, delnice), kajti staviti na eno samo vrsto naložb je tvegano.
-V skladu lahko varčujemo po podpisu pristopne izjave k pravilom upravljanja. S tem potrjujemo, da se strinjamo s pogoji poslovanja sklada. Vendar pa podpis pristopne izjave varčevalca nikakor ne zavezuje, da bo tudi zares vplačal v sklad, niti časovno niti zneskovno.
-Po opravljenem pristopu k skladu lahko kupimo točke sklada. Razen izjemoma (pri nekaterih skladih) je postopek nakupa povsem enostaven: vlagatelj na bančni račun sklada (s podatki iz svoje pristopne izjave) nakaže znesek, ki ga želi vložiti. Družba za upravljanje odšteje vstopno provizijo, preostanek pa pretvori v točke sklada po tekoči vrednosti in vlagatelju pošlje potrdilo o nakupu.
-Vlagamo brez obvez - takrat in toliko, kot se odločimo sami, razen če smo se izrecno zavezali za določen urnik in zneske vplačil (t.i. varčevalni načrt).
-Če se odločimo za prodajo točk pošljemo zahtevek za prodajo družbi za upravljanje, ki ustrezno število točk pretvori v znesek po tekoči vrednosti in ga, najkasneje v 5 delovnih dneh, nakaže na vlagateljev bančni račun ter mu pošlje potrdilo o novem stanju točk.
-==Najstarejši sklad==
-KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, je najstarejši slovenski vzajemni sklad (ustanovljen 1.1.1992). V skladu z naložbeno politiko doseganja čim boljšega rezultata na kapitalskih trgih, se struktura naložb sproti prilagaja razmeram na trgih. To pomeni, da so sredstva v obdobjih pozitivnih gibanj na delniških trgih naložena pretežno v delnice, v obdobjih manj ugodnih razmer pa se poveča delež naložb v dolžniške vrednostne papirje in instrumente denarnega trga.
-Struktura portfelja po vrsti naložb (26.12.2006)