Znanstveni zapis: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Spreminjanje: fi:Kymmenpotenssimuoto
m Robot Dodajanje: ar:اصطلاح علمي; kozmetične spremembe
Vrstica 33: Vrstica 33:


{{math-stub}}
{{math-stub}}
{{Link FA|pt}}


[[Kategorija:Številski sistemi]]
[[Kategorija:Številski sistemi]]
[[Kategorija:Matematični znaki]]
[[Kategorija:Matematični znaki]]

{{Link FA|pt}}


[[af:Wetenskaplike notasie]]
[[af:Wetenskaplike notasie]]
[[ar:اصطلاح علمي]]
[[ca:Notació científica]]
[[ca:Notació científica]]
[[cs:Vědecký zápis čísel]]
[[cs:Vědecký zápis čísel]]

Redakcija: 17:01, 21. april 2010

Znanstveni zapis (ali tudi standardna oblika in eksponentni zapis) je način zapisovanja števil, ki prilagodi prevelike ali premajhne vrednosti da so ustrezno zapisane v standardnem desetiškem zapisu. Znanstveni zapis ima več uporabnih lastnosti in ga večinoma uporabljajo znanstveniki, matematiki in inženirji, ki se ukvarjajo s takšnimi števili.

V znanstvenem zapisu so števila zapisana v obliki:

kar se prebere kot a krat deset na (potenco) b in kjer je eksponent b celo, koeficient a pa poljubno realno število, ki se imenuje mantisa, oziroma signifikand. Izraz mantisa pomeni tudi ulomljeni del logaritma. Za znak množenja se običajno uporablja pika v sredini (·), redkeje pa ×.

Če je število negativno, potem znak minus () stoji pred a (kot pri običajnem desetiškem zapisu). Na primer:

običajni desetiški zapis znanstveni zapis (nenormaliziran)
1 0,1 ×101
30 0,3 ×103
5 720 000 000 5,72 ×109
0,0007582 10 7,821 ×10−4
−0,000 000 0061 −6,1 ×10−9

Za zapis lahko uporabimo predlogo {{e}}.

Predloga:Link FA