Postojnska jama: Razlika med redakcijama
m dp |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
== Turizem == |
== Turizem == |
||
[[Jama]] je imela |
[[Jama]] je imela glede na najdene stare stenske napise obiskovalce že v 13. stoletju. Leta [[1884]] je bila postavljena električna osvetljava, [[1872]] pa so bili postavljeni [[železnica|železniški]] tiri, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci, danes pa vlak poganjajo manjše električne lokomotive. Za turistični obisk je odprto 5,3 km jame. |
||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
Redakcija: 12:25, 26. september 2005
Postojnska jama je 20.570 m dolg kraški jamski sistem v bližini Postojne in je največji v Sloveniji.
K jamskemu sistemu Postojnske jame sodijo tudi Otoška jama, Magdalena jama, Črna jama, Pivka jama... Jamo je ustvarila ponikalnica reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sobič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami in priteče na plano kot reka Unica. Podzemni tok reke Pivke je v dveh miljonih letih postopoma zniževal svojo strugo in tako ustvarjal različna nadstropja jame. Stalna temperatura v notranjosti jame je približno 8°C, največja globina jame je 115 m.
Turizem
Jama je imela glede na najdene stare stenske napise obiskovalce že v 13. stoletju. Leta 1884 je bila postavljena električna osvetljava, 1872 pa so bili postavljeni železniški tiri, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci, danes pa vlak poganjajo manjše električne lokomotive. Za turistični obisk je odprto 5,3 km jame.