Vrstno število: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: pa:ਪਰਮਾਣੂ ਕ੍ਰਮਾਂਕ |
Nov uvod |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Vŕstno števílo''' ali '''atómsko števílo''' |
'''Vŕstno števílo''' ali '''atómsko števílo''' je število [[proton]]ov v [[atomsko jedro|jedru atoma]], istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki [[Kemijski element|elementa]] v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]]. Ker je atom navzven električno nevtralen, je vrstno število enako tudi število [[elektron]]ov atoma. Vrstno število se običajno označuje s simbolom ''Z''. |
||
Vrstnega števila (''Z'') se ne sme zamenjati z [[masno število|masnim številom]] (''A''), ki je vsota protonov in [[nevtron]]ov v jedru atoma. Število nevtronov (''N'') se izračuna iz enačbe A = Z + N. Glede na to, da imata proton in nevtron približno enako maso in je masa elektronov za večino namenov zanemarljivo majhna, je atomska masa atoma približno enaka ''A''. |
|||
Atomi, ki imajo isto vrstno število ''Z'' in različno število nevtronov ''N'', se pravi da imajo tudi različno atomsko maso, so [[izotop]]i. Večina naravnih elementov je zmes izotopov, zato je atomska masa elementa povprečje atomskih mas te zmesi. Trenutna standardna enota atomske mase (eam ali [[dalton]] (Da)) je definirana kot natančno 1/12 mase prostega (nevezanega) atoma ogljika <sup>12</sup>C v njegovem osnovnem (najnižjem energijskem) stanju. |
|||
:1 Da = 1,660538782(83)×10<sup>−27</sup> kg |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
Redakcija: 13:46, 10. april 2010
Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov. Ker je atom navzven električno nevtralen, je vrstno število enako tudi število elektronov atoma. Vrstno število se običajno označuje s simbolom Z.
Vrstnega števila (Z) se ne sme zamenjati z masnim številom (A), ki je vsota protonov in nevtronov v jedru atoma. Število nevtronov (N) se izračuna iz enačbe A = Z + N. Glede na to, da imata proton in nevtron približno enako maso in je masa elektronov za večino namenov zanemarljivo majhna, je atomska masa atoma približno enaka A.
Atomi, ki imajo isto vrstno število Z in različno število nevtronov N, se pravi da imajo tudi različno atomsko maso, so izotopi. Večina naravnih elementov je zmes izotopov, zato je atomska masa elementa povprečje atomskih mas te zmesi. Trenutna standardna enota atomske mase (eam ali dalton (Da)) je definirana kot natančno 1/12 mase prostega (nevezanega) atoma ogljika 12C v njegovem osnovnem (najnižjem energijskem) stanju.
- 1 Da = 1,660538782(83)×10−27 kg