Temperaturna inverzija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Thijs!bot (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:SmokeCeilingInLochcarron.jpg|thumb|Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje.]]
[[Slika:SmokeCeilingInLochcarron.jpg|thumb|Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje.]]
'''Toplotni preobrat''' je sicer izraz bolje znan pod imenom '''temperaturna inverzija'''. Pri toplotnem preobratu pride do nižje [[temperatura|temperature]] v nižjih predelih Zemljinega [[ozračje|ozračja]] medtem, ko se z višino temperatura viša. Pojav pogosto spremlja plast [[megla|megle]], ki leži na dnu kotline, pozimi pa [[dež]] pri temperaturah pod [[stopinj celzija|ničlo]] in s tem tudi [[poledica|poledice]]. Ta [[vremenski pojav]] se večinoma pojavi v hladni polovici leta ter lahko traja nekaj dni al pa celo več tednov.
'''Toplotni preobrat''' je sicer izraz bolje znan pod imenom '''temperaturna inverzija'''. Pri toplotnem preobratu pride do nižje [[temperatura|temperature]] v nižjih predelih Zemljinega [[ozračje|ozračja]] medtem, ko se z višino temperatura viša. Pojav pogosto spremlja plast [[megla|megle]], ki leži na dnu kotline, pozimi pa [[dež]] pri temperaturah pod [[stopinj celzija|ničlo]] in s tem tudi [[poledica|poledice]]. Ta [[vremenski pojav]] se večinoma pojavi v hladni polovici leta, ko se težji zrak uleže na dno kotlin, ravnin in kraških globeli in tam včasih vztraja tudi več tednov. Vlaga v tem zraku se kondenzira, zato nastane pri tleh gosta plast megle, višje lege pa imajo sončno in toplejše vreme.



{{podnebje-stub}}
{{podnebje-stub}}

Redakcija: 18:29, 8. januar 2009

Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje.

Toplotni preobrat je sicer izraz bolje znan pod imenom temperaturna inverzija. Pri toplotnem preobratu pride do nižje temperature v nižjih predelih Zemljinega ozračja medtem, ko se z višino temperatura viša. Pojav pogosto spremlja plast megle, ki leži na dnu kotline, pozimi pa dež pri temperaturah pod ničlo in s tem tudi poledice. Ta vremenski pojav se večinoma pojavi v hladni polovici leta, ko se težji zrak uleže na dno kotlin, ravnin in kraških globeli in tam včasih vztraja tudi več tednov. Vlaga v tem zraku se kondenzira, zato nastane pri tleh gosta plast megle, višje lege pa imajo sončno in toplejše vreme.