Koroška (vojvodina): Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
Koroška |
Koroška, kot vojvodina [[Sveto Rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], nastane na ozemlju nekdanje samostojne slovanske države [[Karantanija|Karantanije]] v zgodnjem srednjem veku, ko se leta 976 uradno osamosvoji od vojvodine [[Bavarska|Bavarske]]. V 12. stoletju se na prestolu kot vojvode menjajo [[Eppenstein|Eppensteinci]] s [[Spanheim|Spanheimi]]. Glavno mesto je bilo Šentvid vse do 16. stoletja ko se ta zamenja s [[Celovec|Celovcem]]. Vojvode so se pogosto menjavale ker niso imele utrjenega položaja. |
||
[[de:Geschichte Kärntens]] |
[[de:Geschichte Kärntens]] |
||
| Vrstica 18: | Vrstica 18: | ||
Po revolucionarnem letu 1848 si Koroška ponovno pridobi samostojnost in ozemeljsko celovitost znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. Od leta 1867 do 1918 je kronska dežela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Po 1. svetovni vojni se Koroška razdeli: južni del (Mežiška dolina, Jezersko) pripade Sloveniji, jugozahodni del (Kanalska dolina) pripade Italiji, medtem ko daleč največji del po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] ostane v novoustanovljeni Republiki Avstriji, kot zvezna dežela Koroška. |
Po revolucionarnem letu 1848 si Koroška ponovno pridobi samostojnost in ozemeljsko celovitost znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. Od leta 1867 do 1918 je kronska dežela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Po 1. svetovni vojni se Koroška razdeli: južni del (Mežiška dolina, Jezersko) pripade Sloveniji, jugozahodni del (Kanalska dolina) pripade Italiji, medtem ko daleč največji del po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] ostane v novoustanovljeni Republiki Avstriji, kot zvezna dežela Koroška. |
||
Koroška se predvsem v Sloveniji upravičeno dojema kot zibelka slovenstva, tako zaradi svoje zgodovine, kot tudi zaradi izredno bogate kulturne dediščine [[koroški Slovenci|koroških Slovencev]] in njihovega prispevka k narodnemu prebujanju sredi 19. stoletja. |
|||
[[Slika:CENTRAL EUROPE 919 - 1125.jpg|thumb|Vojvodina Koroška kot del Svetega Rimskega cesarstva]] |
[[Slika:CENTRAL EUROPE 919 - 1125.jpg|thumb|Vojvodina Koroška kot del Svetega Rimskega cesarstva]] |
||
Redakcija: 16:40, 22. april 2008
Koroška, kot vojvodina Svetega rimskega cesarstva, nastane na ozemlju nekdanje samostojne slovanske države Karantanije v zgodnjem srednjem veku, ko se leta 976 uradno osamosvoji od vojvodine Bavarske. V 12. stoletju se na prestolu kot vojvode menjajo Eppensteinci s Spanheimi. Glavno mesto je bilo Šentvid vse do 16. stoletja ko se ta zamenja s Celovcem. Vojvode so se pogosto menjavale ker niso imele utrjenega položaja.
Pregled
Začetki zgodovine človeške poselitve Koroške segajo vse do pozne kamene dobe. V starem veku je bilo področje današnje avstrijske zvezne dežele Koroške, kakor tudi velik del Štajerske in Slovenije, del keltskega Noriškega kraljestva, prve znane državne tvorbe na tem področju, ki pa je bila kasneje pripojena Rimskemu cesarstvu, kot provinca Regnum Noricum. Okoli leta 600 so Slovani pregnali Rimljane in romanizirane keltske staroselce in na istem ozemlju vzpostavili svojo lastno državo Karantanijo. Karantanski slovani so si več kot 100 let vladali sami, v 8. stoletju pa se je začel v Karantaniji vedno bolj uveljavljati vpliv močne frankovske države, ki je bila takrat brez konkurence najmogočnejša evropska sila,in njenih podložnikov Bavarcev. Od leta 743 do 907 so nad Karantanijo vladali frankovski kralji in cesarji, kasneje je za nekaj časa postala del vojvodine Bavarske. Leta 976 postane Koroška samostojna vojvodina znotraj Svetega Rimskega cesarstva,kar traja vse do leta 1335. To obdobje zaznamuje ustanovitev številnih samostanov, mest, gradnja gradov in utrdb ter vedno močnejša nemška kolonizacija. Kasneje prevzamejo oblast nad Koroško Habsburžani, ki ji vladajo skupaj z njihovimi preostalimi dednimi deželami: Avstrijo,Štajersko in Kranjsko.
Do 18. stoletja je zgodovina Koroške zaznamovana predvsem s turškimi vojnami, kmečkimi upori, reformacijo in protireformacijo. Pod cesarico Marijo Terezijo se konec 18. stoletja izpeljejo reforme, ki omejijo moč plemiških stanov in zagotovijo kmetom pravico do lastnine. Koroška izgubi svojo administrativno samostojnost, vlada se ji neposredno iz Dunaja. Za časa napoleonskih vojn Gornja Koroška pripade Franciji, kot del Ilirskih provinc. Leta 1813 je celotna Koroška ponovno pod Avstrijo, tokrat kot del novoustanovljenega habsburškega Ilirskega kraljestva.
Po revolucionarnem letu 1848 si Koroška ponovno pridobi samostojnost in ozemeljsko celovitost znotraj Avstrijskega cesarstva. Od leta 1867 do 1918 je kronska dežela Avstro-Ogrske. Po 1. svetovni vojni se Koroška razdeli: južni del (Mežiška dolina, Jezersko) pripade Sloveniji, jugozahodni del (Kanalska dolina) pripade Italiji, medtem ko daleč največji del po koroškem plebiscitu ostane v novoustanovljeni Republiki Avstriji, kot zvezna dežela Koroška.
Koroška se predvsem v Sloveniji upravičeno dojema kot zibelka slovenstva, tako zaradi svoje zgodovine, kot tudi zaradi izredno bogate kulturne dediščine koroških Slovencev in njihovega prispevka k narodnemu prebujanju sredi 19. stoletja.
