Diakon: Razlika med redakcijama
m Kategorija:Krščanski nazivi |
m wikilink |
||
Vrstica 28: | Vrstica 28: | ||
[[Kategorija:Verski poklici]] |
[[Kategorija:Verski poklici]] |
||
[[Kategorija:Krščanski nazivi]] |
[[Kategorija:Krščanski nazivi]] |
||
[[ca:Diaca]] |
|||
[[cs:Jáhen]] |
|||
[[da:Diakon]] |
|||
[[de:Diakon]] |
|||
[[el:Διάκονος]] |
|||
[[en:Deacon]] |
|||
[[es:Diácono]] |
|||
[[eo:Diakono]] |
|||
[[fr:Diacre]] |
|||
[[ko:부제]] |
|||
[[hr:Đakon]] |
|||
[[id:Diakon]] |
|||
[[is:Djákni]] |
|||
[[it:Diacono]] |
|||
[[he:דיאקון]] |
|||
[[lt:Diakonas]] |
|||
[[hu:Diakónus]] |
|||
[[nl:Diaken]] |
|||
[[ja:輔祭]] |
|||
[[no:Diakon]] |
|||
[[nn:Diakon]] |
|||
[[pt:Diácono]] |
|||
[[ro:Diacon]] |
|||
[[ru:Диакон]] |
|||
[[simple:Deacon]] |
|||
[[sk:Diakon]] |
|||
[[pl:Diakonat]] |
|||
[[sr:Ђакон]] |
|||
[[fi:Diakoni]] |
|||
[[sv:Diakon]] |
|||
[[uk:Дяк]] |
Redakcija: 11:07, 27. januar 2008
Diakon je krščanski duhovnik nižje stopnje, zlasti v Rimskokatoliški in v Pravoslavnih Cerkvah. Naziv diakon dobi pri diakonskem posvečenju.
Beseda diakon izvira iz grške besede starogrško διάκονος [diakonos] = strežnik. Prvi znani diakoni so bili sedmeri jeruzalemski diakoni s Štefanom na čelu (glej Apd 6,1-6).
Diakon je lahko stalna služba, za marsikoga pa je to le prehodna stopnja na poti do mašniškega posvečenja.
Diakonsko posvečenje lahko (v katolištvu in v pravoslavju) prejme tudi moški, ki je že poročen. V katolištvu to pomeni, da mora ostati stalni diakon, saj je za duhovnike-mašnike obvezen celibat.
Ženske - diakonise
V zgodnjem krščanstvu niso bile nič nenavadnega diakonise oziroma diakonese (ženske diakoni), ki so skrbele zlasti za revne, vdove in sirote, pogosto pa so skrbele tudi za pripravo žensk - katehumenk na prejem krsta. Celo v Pavlovem pismu Rimljanom lahko beremo omembo diakonise:
Priporočam vam našo sestro Fojbo, ki je diakonísa v Cerkvi v Kenhrejah: sprejmite jo v Gospodu, kakor se spodobi svetim, in ji stojte ob strani v vsem, kar bi potrebovala od vas, saj je bila tudi ona v pomoč mnogim in tudi meni. (Rim 16,1-2)
Pozneje so diakonise ohranile naziv, vendar niso bile deležne diakonskega posvečenja. V Rimskokatoliški Cerkvi so diakonise obstajale do 11. stoletja. Danes so diakonise najbolj aktivne v protestantizmu.