Lied der Deutschen: Razlika med redakcijama
m obn |
m robot Dodajanje: jv:Das Lied der Deutschen, vo:Einigkeit und Recht und Freiheit |
||
Vrstica 146: | Vrstica 146: | ||
[[it:Das Lied der Deutschen]] |
[[it:Das Lied der Deutschen]] |
||
[[ja:ドイツの国歌]] |
[[ja:ドイツの国歌]] |
||
[[jv:Das Lied der Deutschen]] |
|||
[[ko:독일의 국가]] |
[[ko:독일의 국가]] |
||
[[ku:Das Lied der Deutschen]] |
[[ku:Das Lied der Deutschen]] |
||
Vrstica 168: | Vrstica 169: | ||
[[ur:Das Lied der Deutschen]] |
[[ur:Das Lied der Deutschen]] |
||
[[vi:Das Lied der Deutschen]] |
[[vi:Das Lied der Deutschen]] |
||
[[vo:Einigkeit und Recht und Freiheit]] |
|||
[[zh:德意志之歌]] |
[[zh:德意志之歌]] |
Redakcija: 18:24, 23. januar 2008
Besedilo pesmi Lied der Deutschen (Pesem Nemcev), tudi Deutschlandlied (Pesem Nemčije), ki obsega tri kitice, je napisal August Heinrich Hoffmann von Fallersleben dne 26. avgusta 1841 na otoku Helgoland. Že Hoffmann von Fallersleben je uporabljal melodijo, na katero se pesem do danes poje, in sicer komad od Josepha Haydna iz leta 1797, ki je prvotno bil avstrijska cesarska himna („Gott erhalte Franz, den Kaiser, unsern guten Kaiser Franz“). Tretja kitica pesmi danes služi kot narodna himna Zvezne republike Nemčije.
V prvi kitici Hoffmann von Fallersleben načrtava tedanje meje nemškega jezikovnega območja. Skupne nemške države takrat ni bilo. Zaradi izraza "Nemčija nad vsem" so pesem velikokrat kritizirali kot nacionalistično, čeprav zagovorniki trdijo, da je Fallersleben s tem samo izražal svojo ljubezen do domovine.
Pesem je leta 1922 postala narodna himna nemškega rajha. V nacizmu so peli le še prvo kitico, ki ji je obvezno sledila nacistična Wesslova pesem (Horst-Wessel-Lied). Po ustanovitvi Zvezne republike Nemčije leta 1949 so spet uvedli Pesem Nemcev kot narodno himno, peli pa so le tretjo kitico. Po združitvi Nemčije sta določila zvezni predsednik Richard von Weizsäcker in kancler Helmut Kohl v dopisovanju tretjo kitico kot narodno himno Nemčije.
Besedilo
1. kitica | |
|
|
2. kitica | |
|
|
3. kitica | |
|
|
Tako imenovana „4. kitica“
Leta 1921 je Albert Matthai napisal četrto kitico kot reakcijo na izgubljeno Prvo svetovno vojno, s katero je kritiziral Versajsko pogodbo. Peli so jo kot dodatno kitico himne predvsem skrajni desničarji v Nemčiji. Nikoli ni bila del uradne narodne himne.
t.i. 4. kitica | |
|
|