Znanstvena metoda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran: Znanstvena metoda je metoda raziskovanja znanja pri kateri je način pridobivanja podatkov ponovljiv, na njihovi osnovi pa se oblikuje hipoteza, ki se po nadaljnjem zbiranju... |
odstranil copyvio; na novo |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Znanstvena metoda''' je skupno ime za tehnike preučevanja [[pojav]]ov, pridobivanja novega [[znanje|znanja]] ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja. Temelji na zbiranju [[opazljiv]]ih, [[empiričen|empiričnih]] in [[merjenje|merljivih]] [[dokaz]]ov, podvrženih določenim merilom [[razmišljanje|razmišljanja]].<ref> |
|||
Znanstvena metoda je metoda raziskovanja znanja pri kateri je način pridobivanja podatkov ponovljiv, na njihovi osnovi pa se oblikuje [[Hipoteza|hipoteza]], ki se po nadaljnjem zbiranju podatkov lahko preoblikuje v [[Teorija|teorijo]]. Znanstvena metoda temelji na opazovanju naravnih pojavov in z načrtovanim eksperimentiranjem, s katerim poskušamo pogoje čim bolj natančno približati dejanskim pogojem ali pa čim bolj natančno nadzorovano simulirati dogodke in pogoje. Metoda ponuja objektiven postopek iskanja odgovorov na vprašanja pri vseh znanstvenih disciplinah. Interpretacija podatkov je običajno, zaradi osebnih prepričanj raziskovalcev, prežeta s subjektivnostjo in favoriziranjem določene smeri razpleta oziroma dognanj raziskave. Pomembno je, da to ne vpliva na dejansko, neosebno odkrivanje zakonitosti. Natančno sledenje principom znanstvene metode in omogočanje ponovljivosti zbiranja in interpretacije podatkov, zmanjšuje vpliv posameznega raziskovalca ali skupine znanstvenikov na potek in rezultat raziskave. Skupno znanje se dosega z načrtovanjem raziskave, korektno interpretacijo podatkov in podrobnim pogledom drugih raziskovalcev enakega področja. |
|||
{{ikona en}} [[Isaac Newton]] (1687, 1713, 1726). "[4] Rules for the study of [[natural philosophy]]", ''[[Philosophiae Naturalis Principia Mathematica]]'', Third edition. The General Scholium containing the 4 rules follows Book '''3''', ''The System of the World''. Reprinted on pages 794-796 of [[I. Bernard Cohen]] and Anne Whitman's 1999 translation, [[University of California Press]] ISBN 0-520-08817-4, 974 pages. |
|||
</ref> Znanstvena metoda sestoji iz zbiranja podatkov z [[opazovanje]]m in [[eksperimentiranje]]m ter oblikovanja in preizkušanja [[hipoteza|hipotez]].<ref>{{ikona en}} [http://www.m-w.com/dictionary/scientific%20method scientific method], ''[[Merriam-Webster|Merriam-Webster Dictionary]]''.</ref> |
|||
==Opombe in reference== |
|||
Znanstveniki uporabljajo različne modele s katerimi poskušajo opisovati opazovano dogajanje. Na osnovi opazovanja se oblikuje napoved, ki jo potem, z načrtovanjem poskusa in izničenjem vseh vzporednih zunanjih pogojev, ponovno preverijo. Prva stopnja po opazovanju dogajanja je postavitev [[Hipoteza|hipoteze]], ki še ni dokončno potrjena in hkrati ni zavrnjena s pomočjo poskusa. [[Teorija]] združuje eno ali več hipotez, ki sestavljajo logični model delovanja ali okvir za opisovanje obnašanja določenega naravnega fenomena. Zadnja stopnja znanstvene metode pa je naravni [[zakon]], ki je določen na večjem številu empirično dobljenih in večkrat preverjenih podatkov pridobljenih z merjenjem ali opazovanjem. |
|||
{{refsez}} |
|||
[[Kategorija:Znanstvena metoda| ]] |
|||
* (zaznan problem) |
|||
* določevanje teme poizvedbe |
|||
* opazovanje pojava |
|||
* oblikovanje hipoteze |
|||
* napovedovanje, dedukcija |
|||
* zasnova poskusa |
|||
* izvedba poskusa in zbiranje podatkov |
|||
* analiza podatkov |
|||
* interpretacija podatkov |
|||
* oblikovanje zaključkov hipoteze |
|||
* objava podatkov |
|||
* ponovna izvedba eksperimenta |
|||
[[af:Wetenskaplike metode]] |
|||
Z znanstvenega stališča je znanstvena metoda recept za nesporen način razpisovanja naravoslovnih in tehničnih problemov. Znanstveniki in inženirji so formalno usposobljeni za raziskovanje, saj morajo svoje delo oblikovati tako, da ga lahko preverijo drugi znanstveniki. |
|||
[[ar:منهج علمي]] |
|||
[[bg:Научен метод]] |
|||
Med različnimi znanstvenimi pristopi obstajajo razlike v količini subjektivnosti in objektivnosti. Pri matematičnem dokazovanju je dokaz enoznačen, vedno ponovljiv in se s novimi odkritji ne spreminja. Pri znanstvenih teorijah pa je teorijo vedno mogoče ovreči, če se pojavi nova, boljša teorija, ali pa če se zbere podatke, ki ne sovpadajo s prvotno teorijo. Pri matematiki imamo tako pogosto zakone, ki opisujejo povezave, pri drugih naravoslovnih vedah pa so veliko pogostejše teorije. Srečamo se tudi z zakoni, vendar so ti pogosto imenovani tako na osnovi zgodovinskih dejstev, dejansko pa so le teorije. Primer takih zakonov so [[Isaac_Newton|Newtonov]] zakon [[Gravitacija|gravitacije]], saj ne opisuje zadovoljivo dogajanja pri [[hitrost]]ih blizu svetlobne hitrosti in pri pogojih v bližini močnega gravitacijskega polja. Izven teh izjem model zelo natančno opisuje pojav. Trenutno je bolj univerzalna teorija [[Einstein|Einsteinova]] splošna teorija relativnosti. |
|||
[[ca:Mètode científic]] |
|||
[[cs:Vědecká metoda]] |
|||
Znanstvena metoda je po principu lahko [[Kvantitativno raziskovanje|kvantitativna]] ali [[Kvalitativno raziskovanje|kvalitativna]]. Pri kvantitativnem raziskovanju se v grobem osredotočamo na količinsko zadostno število podatkov, ki so splošni po značilnostih in jih je mogoče pripisati določeni skupini na osnovi pogostosti pojavljanja, medtem ko je kvalitativno raziskovanje osredotočeno na posamezni primer, ki ga ni mogoče posplošiti, je po naravi specifičen in kot tak neponovljiv. Zaradi neponovljivosti kvalitativnega raziskovanja so raziskovalci razvili posebna varovala v načrtu raziskovanja, s katerimi zagotovimo znanstvenost raziskovanja. |
|||
[[da:Videnskabelig metode]] |
|||
[[de:Wissenschaftliche Methodik]] |
|||
[[et:Teaduslik meetod]] |
|||
[[el:Επιστημονική μέθοδος]] |
|||
[[en:Scientific method]] |
|||
[[es:Método científico]] |
|||
[[eo:Scienca metodo]] |
|||
[[fr:Méthode scientifique]] |
|||
[[gl:Método científico]] |
|||
[[ko:과학적 방법론]] |
|||
[[io:Ciencala metodo]] |
|||
[[id:Metode ilmiah]] |
|||
[[it:Metodo scientifico]] |
|||
[[lt:Mokslinis metodas]] |
|||
[[hu:Tudományos módszer]] |
|||
[[mk:Научен метод]] |
|||
[[ms:Kaedah saintifik]] |
|||
[[nl:Wetenschappelijke methode]] |
|||
[[ja:科学的方法]] |
|||
[[no:Vitenskapelig metode]] |
|||
[[pl:Metoda naukowa]] |
|||
[[pt:Método científico]] |
|||
[[ro:Metodă ştiinţifică]] |
|||
[[ru:Научный метод]] |
|||
[[simple:Scientific method]] |
|||
[[sr:Научно истраживање]] |
|||
[[sh:Naučna metoda]] |
|||
[[fi:Tieteellinen menetelmä]] |
|||
[[sv:Vetenskaplig metod]] |
|||
[[ta:அறிவியல் அறிவு மார்க்கம்]] |
|||
[[th:ระเบียบวิธีทางวิทยาศาสตร์]] |
|||
[[zh:科学方法]] |
|||
Redakcija: 15:22, 14. december 2007
Znanstvena metoda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja. Temelji na zbiranju opazljivih, empiričnih in merljivih dokazov, podvrženih določenim merilom razmišljanja.[1] Znanstvena metoda sestoji iz zbiranja podatkov z opazovanjem in eksperimentiranjem ter oblikovanja in preizkušanja hipotez.[2]
Opombe in reference
- ↑ (angleško) Isaac Newton (1687, 1713, 1726). "[4] Rules for the study of natural philosophy", Philosophiae Naturalis Principia Mathematica, Third edition. The General Scholium containing the 4 rules follows Book 3, The System of the World. Reprinted on pages 794-796 of I. Bernard Cohen and Anne Whitman's 1999 translation, University of California Press ISBN 0-520-08817-4, 974 pages.
- ↑ (angleško) scientific method, Merriam-Webster Dictionary.