Vida Juvan: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
''' |
'''Vida Juvan''', [[Slovenci|slovenska]] [[gledališki igralec|gledališka]] [[igralec|igralka]] in [[pedagog]]inja, *[[17. junij]] [[1904]] [[Ljubljana]], †[[4. oktober]] [[1998]] [[Ljubljana]]. |
||
Gledališka igralka in pedagoginja Vida Juvan je bila leta [[1922]] angažirana v [[Subotica|Subotici]], od leta [[1923]] pa vse do [[1962]] je sodelovala v ljubljanski [[Drama SNG|Drami Slovenskega narodnega gledališča]], tudi pozneje je tam in v [[Mestno gledališče Ljubljana MGL|Mestnem gledališču ljubljanskem]] še nastopala kot gostja. V obdobju 1948–1972 je poučevala dramsko igro na [[Akademija AGRFT|Akademiji za igralsko umetnost]] oz. [[Akademija AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Na gledališkem odru je odigrala več kot 200 vlog in skupaj z vlogami v igranih programih drugih medijev izoblikovala več kot 500 likov. Po številnih mladostnih vlogah krhkih dekletc in fantičev, princes, naivk in sentimentalk se je v sodelovanju z [[Marija Vera|Marijo Vero]] izoblikovala v vodilno karakterno igralko zlasti ob številnih vlogah iz [[Shakespeare|Shakespearovih]] in [[Moliere|Molièrovih]] klasičnih besedil ter ustvarila vrhunske notranje protislovne, značajsko zapletene in problematične ženske postave v vlogah Linde v [[Arthur Miller|Millerjevi]] ''Smrti trgovskega potnika'', Janet Spence v [[Huxley|Huxleyjevem]] ''Giocondinem nasmehu'', Margetičke v [[Krleža|Krleževem]] ''Vučjaku'' in še kje. |
Gledališka igralka in pedagoginja Vida Juvan je bila leta [[1922]] angažirana v [[Subotica|Subotici]], od leta [[1923]] pa vse do [[1962]] je sodelovala v ljubljanski [[Drama SNG|Drami Slovenskega narodnega gledališča]], tudi pozneje je tam in v [[Mestno gledališče Ljubljana MGL|Mestnem gledališču ljubljanskem]] še nastopala kot gostja. V obdobju 1948–1972 je poučevala dramsko igro na [[Akademija AGRFT|Akademiji za igralsko umetnost]] oz. [[Akademija AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Na gledališkem odru je odigrala več kot 200 vlog in skupaj z vlogami v igranih programih drugih medijev izoblikovala več kot 500 likov. Po številnih mladostnih vlogah krhkih dekletc in fantičev, princes, naivk in sentimentalk se je v sodelovanju z [[Marija Vera|Marijo Vero]] izoblikovala v vodilno karakterno igralko zlasti ob številnih vlogah iz [[Shakespeare|Shakespearovih]] in [[Moliere|Molièrovih]] klasičnih besedil ter ustvarila vrhunske notranje protislovne, značajsko zapletene in problematične ženske postave v vlogah Linde v [[Arthur Miller|Millerjevi]] ''Smrti trgovskega potnika'', Janet Spence v [[Huxley|Huxleyjevem]] ''Giocondinem nasmehu'', Margetičke v [[Krleža|Krleževem]] ''Vučjaku'' in še kje. |
||
Redakcija: 15:31, 17. maj 2005
Vida Juvan, slovenska gledališka igralka in pedagoginja, *17. junij 1904 Ljubljana, †4. oktober 1998 Ljubljana.
Gledališka igralka in pedagoginja Vida Juvan je bila leta 1922 angažirana v Subotici, od leta 1923 pa vse do 1962 je sodelovala v ljubljanski Drami Slovenskega narodnega gledališča, tudi pozneje je tam in v Mestnem gledališču ljubljanskem še nastopala kot gostja. V obdobju 1948–1972 je poučevala dramsko igro na Akademiji za igralsko umetnost oz. Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Na gledališkem odru je odigrala več kot 200 vlog in skupaj z vlogami v igranih programih drugih medijev izoblikovala več kot 500 likov. Po številnih mladostnih vlogah krhkih dekletc in fantičev, princes, naivk in sentimentalk se je v sodelovanju z Marijo Vero izoblikovala v vodilno karakterno igralko zlasti ob številnih vlogah iz Shakespearovih in Molièrovih klasičnih besedil ter ustvarila vrhunske notranje protislovne, značajsko zapletene in problematične ženske postave v vlogah Linde v Millerjevi Smrti trgovskega potnika, Janet Spence v Huxleyjevem Giocondinem nasmehu, Margetičke v Krleževem Vučjaku in še kje.
Bogato je bilo tudi njeno sodelovanje v Radiu Ljubljana, kjer je začela igrati že kmalu po njegovi ustanovitvi leta 1928 ter v tridesetih leti prejšnjega stoletja pisala tudi prve mladinske radijske igre. Nastopila je tudi v številnih televizijskih igrah, filmih in nadaljevankah ter sodelovala pri sedmih slovenskih filmih: Svet na Kajžarju (1952), Veselica (1960), Ples v dežju (1961), Samorastniki (1963), Lucija (1965), Strah (1974) in Nobeno sonce (1984).
Izredno pomembno je njeno pedagoško delo. Vzgojila je številne nove generacije igralk in igralcev slovenskega gledališča in s tem dala svojevrsten pečat njegovemu razvoju.
Leta 1971 je dobila Prešernovo nagrado za življenjsko delo, prav tako leta 1971 tudi Borštnikov prstan. Prejela je tudi dve Sterijini nagradi – leta 1959 in 1978.