Antitusik: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
== Centralno delujoči antitusiki == |
== Centralno delujoči antitusiki == |
||
Kot antitusiki se lahko uporabljajo [[opioid]]ne [[učinkovina|učinkovine]], ki zavirajo center za kašelj v [[možgansko deblo|možganskem deblu]]. Med antitusične opioidne učinkovine sodijo na primer [[kodein]], [[dihidrokodein]], [[noskapin]] in [[hidrokodon]]. Te učinkovine imajo tudi [[sedativ]]en učinek in izkazujejo [[zasvojljivost]], zato obstaja nevarnost zlorab. |
Kot antitusiki se lahko uporabljajo [[opioid]]ne [[učinkovina|učinkovine]], ki zavirajo center za kašelj v [[možgansko deblo|možganskem deblu]]. Med antitusične opioidne učinkovine sodijo na primer [[kodein]], [[dihidrokodein]], [[noskapin]] in [[hidrokodon]]. Te učinkovine imajo tudi [[sedativ]]en učinek in izkazujejo [[zasvojljivost]], zato obstaja nevarnost zlorab. |
||
| Vrstica 8: | Vrstica 7: | ||
== Periferno delujoči antitusiki == |
== Periferno delujoči antitusiki == |
||
Med periferno delujoče antitusike spadajo [[lokalni anestetik]]i, ki zavirajo vzdraženje živcev v [[žrelo|žrelu]] in tako preprečijo dražljaju, da bi preko živcev spodbudil center za kašelj. [[Pipazetat]] je primer periferno delujočega antitusika in deluje lokalno anestetično na žrelno sluznico. |
Med periferno delujoče antitusike spadajo [[lokalni anestetik]]i, ki zavirajo vzdraženje živcev v [[žrelo|žrelu]] in tako preprečijo dražljaju, da bi preko živcev spodbudil center za kašelj. [[Pipazetat]] je primer periferno delujočega antitusika in deluje lokalno anestetično na žrelno sluznico. |
||
Antitusično delujejo tudi snovi, ki obložijo [[sluznica|sluznico]] žrela in tako preprečijo draženje. Običajno gre za pripravke iz [[zdravilna rastlina|zdravilnih rastlin]], ki vsebujejo [[ |
Antitusično delujejo tudi snovi, ki obložijo [[sluznica|sluznico]] žrela in tako preprečijo draženje. Običajno gre za pripravke iz [[zdravilna rastlina|zdravilnih rastlin]], ki vsebujejo [[sluz]]i (na primer [[slez]]ov [[sirup]]). |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
* [[ekspektorans]] |
* [[ekspektorans]] |
||
Redakcija: 12:43, 18. november 2007
Antitúsik (tudi tusisedatív) je zdravilo, ki pomirja kašelj, s tem da zavirajo refleks kašlja. Antitusiki se uporabljajo zoper suhi kašelj, torej kašelj, ki ga ne spremlja izmeček.
Centralno delujoči antitusiki
Kot antitusiki se lahko uporabljajo opioidne učinkovine, ki zavirajo center za kašelj v možganskem deblu. Med antitusične opioidne učinkovine sodijo na primer kodein, dihidrokodein, noskapin in hidrokodon. Te učinkovine imajo tudi sedativen učinek in izkazujejo zasvojljivost, zato obstaja nevarnost zlorab.
Novejše učinkovine, ki zavirajo center za kašelj, ne povzročajo zasvojenosti ter ne pomirjajo. Takšna učinovina je naprimer klobutinol.
Periferno delujoči antitusiki
Med periferno delujoče antitusike spadajo lokalni anestetiki, ki zavirajo vzdraženje živcev v žrelu in tako preprečijo dražljaju, da bi preko živcev spodbudil center za kašelj. Pipazetat je primer periferno delujočega antitusika in deluje lokalno anestetično na žrelno sluznico.
Antitusično delujejo tudi snovi, ki obložijo sluznico žrela in tako preprečijo draženje. Običajno gre za pripravke iz zdravilnih rastlin, ki vsebujejo sluzi (na primer slezov sirup).
Glej tudi
 | Ta medicinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |