Van der Waalsova enačba stanja: Razlika med redakcijama
škrbina |
R je prosti parameter |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Van der Waalsova enáčba''' ''[vanderválsova ~]'' je [[enačba stanja]] za [[tekočina|tekočino]], ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna [[sila]] (npr. [[van der Waalsova sila]]). Leta [[1873]] jo je z modifikacijo [[splošna plinska enačba|splošne plinske enačbe]] izpeljal [[Nizozemci|nizozemski]] [[fizik]] [[Johannes Diderik van der Waals]]. Enačba približno opisuje razmere v realnih tekočinah, tako da upošteva končno velikost [[molekula|molekul]] in privlak med njimi. |
'''Van der Waalsova enáčba stánja''' ''[vanderválsova ~]'' je [[enačba stanja]] za [[tekočina|tekočino]], ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna [[sila]] (npr. [[van der Waalsova sila]]). Leta [[1873]] jo je z modifikacijo [[splošna plinska enačba|splošne plinske enačbe]] izpeljal [[Nizozemci|nizozemski]] [[fizik]] [[Johannes Diderik van der Waals]]. Enačba približno opisuje razmere v realnih tekočinah, tako da upošteva končno velikost [[molekula|molekul]] in privlak med njimi. |
||
V splošnem jo zapišemo: |
V splošnem jo zapišemo: |
||
:<math>\left(p + \frac{A}{V^2}\right) (V-B) = \frac{m}{M}RT</math> |
:<math>\left(p + \frac{A}{V^2}\right) (V-B) = \frac{m}{M}RT</math> |
||
Pri tem je ''p'' [[tlak]], ''V'' [[prostornina]], ''T'' [[absolutna temperatura]], ''m'' [[masa]], ''M'' [[molska masa]], |
Pri tem je ''p'' [[tlak]], ''V'' [[prostornina]], ''T'' [[absolutna temperatura]], ''m'' [[masa]], ''M'' [[molska masa]], ''R'' , ''A'' in ''B'' pa parametra enačbe. Pogosto enačbo zapišejo tudi za [[molski volumen]] (prostornino enega mola) plina: |
||
:<math>\left(p + \frac{a}{\overline{V}^2}\right)\left(\overline{V}-b\right) = RT</math> |
:<math>\left(p + \frac{a}{\overline{V}^2}\right)\left(\overline{V}-b\right) = RT</math> |
Redakcija: 14:35, 23. avgust 2004
Van der Waalsova enáčba stánja [vanderválsova ~] je enačba stanja za tekočino, ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna sila (npr. van der Waalsova sila). Leta 1873 jo je z modifikacijo splošne plinske enačbe izpeljal nizozemski fizik Johannes Diderik van der Waals. Enačba približno opisuje razmere v realnih tekočinah, tako da upošteva končno velikost molekul in privlak med njimi.
V splošnem jo zapišemo:
Pri tem je p tlak, V prostornina, T absolutna temperatura, m masa, M molska masa, R , A in B pa parametra enačbe. Pogosto enačbo zapišejo tudi za molski volumen (prostornino enega mola) plina:
Pri tem vpeljemo nove oznake
Snovne konstante a, b in R lahko izračunamo iz kritičnih lastnosti:
Parameter a se imenuje privlačnostni, parameter b pa odbojnostni parameter ali efektivni molski volumen. Čeprav ponuja van der Waalsova enačba bistveno boljši opis sistema od splošne plinske enačbe in napove kapljevinsko fazo, pa je ujemanje z eksperimentalnimi vrednostmi omejeno, posebej v območju na meji med fazama. Iz zgodovinskih razlogov van der Waalsove enačba ostaja kot zgled v učbenikih fizike, v praksi pa se ne uporablja več, saj novejše enačbe ob neznatno večji zapletenosti ponujajo dosti boljšo natančnost.