Poljska koprenka
| Poljska koprenka | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Cortinariaceae (koprenarke) |
| Rod: | Cortinarius (koprenke) |
| Vrsta: | C. orellanus
|
| Dvočlensko ime | |
| Cortinarius orellanus Fries (1838)
| |
| Sinonimi | |
Poljska koprenka (znanstveno ime Cortinarius orellanus) je gliva iz rodu koprenk (Cortinarius).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Poljska koprenka ima od 3 do 8 cm širok klobuk, ki je izbočen in pri mladih primerkih pokrit z drobnimi luskicami, kasneje pa je izbočen do raven, včasih s široko grbo. Barva klobuka je oranžno rjava do rdeče rjava.
Lističi so cimetasto rjave barve, široki, debeli in precej razmaknjeni. Na bet so pripeti izrezano.[1]
Bet je valjast in visok od 4 do 8 cm, poln, rumenkaste do rjave barve, vlaknat in gladek. Ostanek koprene značilen za koprenke je komaj viden.[2]
Površina klobuka v stiku z KOH počrni.[3]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Razširjena je v srednji in vzhodni evropi, tudi v Sloveniji, kjer je razmeroma pogosta.
Raste v toplih listnatih gozdovih, včasih tudi v mešanih listnato borovih gozdovih.[1]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je rjave barve. Trosi so mandljaste oblike z majhnimi bradavicami in merijo 8–12 x 5–6 μm.
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- najlepša koprenka (Cortinarius rubellus)
- služava koprenka (Cortinarius mucosus)
Strupenost
[uredi | uredi kodo]Smrtno strupena. Povzroča orelaninski sindrom, za kar je odgovorna učinkovina orelanin, ki ob zaužitju poškoduje ledvice in lahko povzroči njihovo odpoved ter posledično smrt. Znaki zastrupitve se pokažejo relativno pozno, včasih šele po 1 do 2 tednih od zaužitja.[1]
Strupenost poljske koprenke je bila odkrita po tem, ko so leta 1952 raziskovali skrivnostno zastrupitev 102 oseb iz poljskega kraja Bydgoszcz od katerih jih je 11 umrlo. Ugotovili so, da so za zastrupitev odgovorne gobe, ki so jih uživali 2 tedna pred pojavom prvih simptomov. Od takrat so se podobni primeri zastrupitev pojavili v več evropskih državah.[4]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Garnweidner, E. (1989). Gobe. Ljubljana: Cankarjeva založba.
- ↑ »Cortinarius orellanus, poljska koprenka - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 3. januarja 2025.
- ↑ Bresinsky, Andreas; Besl, Helmut (1990). A colour atlas of poisonous fungi: a handbook for pharmacists, doctors, and biologists. Wolfe atlases. London: Wolfe Publishing Ltd. ISBN 978-0-7234-1576-3.
- ↑ Prast, Helmut; Werner, Ernst R.; Pfaller, Walter; Moser, Meinhard (Avgust 1988). »Toxic properties of the mushroom Cortinarius orellanus: I. Chemical characterization of the main toxin of Cortinarius orellanus (Fries) and Cortinarius spedosissimus (Kühn & Romagn) and acute toxicity in mice«. Archives of Toxicology (v angleščini). Zv. 62, št. 1. str. 81–88. doi:10.1007/BF00316263. ISSN 0340-5761.