Pogovor:Triglav (mitologija)

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Slika Triglava[uredi kodo]

Prof. Peter Štih iz FF je na svojem delu-knjigi za prvi letnik študija zgodovine, objavil na naslovnici sliko tega božanstva. Če se ne motim, je naslov knjige Oris Slovenske srednjeveške zgodovine ali pa nekaj podobnega, izdala je knjigo FF. Morda bi se lahko vzelo to ven samo za predstavitveno sliko, sicer pa je tudi možno, da kipec božanstva hrani Narodni muzej v Ljubljani. Morda bi se kdo uspel dogovoriti za kak posnetek?--Amazone7 13:26, 29. januar 2008 (CET)[odgovori]

Če je mogoče narediti novo fotografijo kipca, potem ne smemo vzeti slike brez dovoljenja avtorja (fair use ne pride v poštev). --Eleassar pogovor 13:27, 29. januar 2008 (CET)[odgovori]
Knjigo imam na žalost doma, tako da ne vem, kdo hrani kupec. To je samo glava s podaljšanim vratom oz trupom tega božanstva. Knjiga je pa sleednja (obrnila cel Cobiss okoli-noro): Štih Peter. Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2001. (COBISS)

--Amazone7 13:41, 29. januar 2008 (CET)[odgovori]

Vprašljivi podatki[uredi kodo]

Triglav verjetno ni nič drugega kot Veles. Vsekakor morebitni sledovi ne obstajajo samo od Slovenije navzgor, sploh pa to ni merilo, da Slovenci spadamo med Zahodne Slovane. Prav tako ime triglav ne pomeni gospodarja vode, zemlje in zraka, ampak nekoga s tremi glavami. Sedaj imam druge načrte, v prihodnosti se bom pa še vrnil k temu članku.-Bostjan46 19:30, 9. junij 2010 (CEST)[odgovori]

Veles je bil zaščitnik živine, otrok, poljščin in nosečih žensk. Pri tem se pa strinjam s trditvijo, da Triglav pomeni "Trojeglavi". Slovenci včasih (vedno) radi pozabljamo poslušati svoj lasti jezik, zato raje "poslušajo" (ga interpretirajo) tisti, ki o njem nimajo pojma. Triglav pa ni bil znan le med "zahodnimi slovani", temveč tudi v Srbiji, Bolgariji; le tam so se ohranile stare Vedske pesmi ravno med krščanskimi pravoslavnimi svečeniki; o Višnjemu (Višji), Živi(rušitelju)in Brani(Branitelju). Milos S. Milojevic je v 19. stoletju zabeležil to pesem: "...Da nam stoka bude zdrava Ta goveda i te ovce Ti jarići i jaganjci. Doratasti velji konji Što no nose te junake Mile borce Triglav bora* Triglav bora te Troice Višnjeg boga Stvoritelja Jakog Žive rušitelja I Branjanja Branitelja." (1, 1869: бр. 9)

Pri tem se je ohranilo veliko pesmi o Triglavu tudi v Bulgariji; glej "Veda Slovena"(http://en.wikipedia.org/wiki/Veda_Slovena), ki je tam ostala prepovedana in zamolčana vse do leta 2000. "Strokovnjaki" so jo proglasili za falsifikat, kljub temu, da naj bi večina pesmi bila pristnih. Pri nas imamo Vedsko pripoved boga Svetovida in njegovih "kapljic", ki padejo na Zemljo iz njegovega čela (iz katerega pride na svet prvi človek (čelo-vek). Sama zgodba tke vzporednice z vsaj 2 Vedskima pripovedima; Pripoved o stvarjenju Vesolja (bog Varaha) ter pripoved pojava prvega človeka, oz. o Šivini Samadhi zamaknjenosti, meditaciji in kapelj iz njegovega čela, iz katerega "se pojavi prvi človek")