Pogovor:Tribuna (časopis)
Neresnične so navedbe v Wikipediji pod naslovom "Tribuna (časopis)" v odstavku
"Od ortodoksije do herezije: zgodovina Tribune v obdobju od 1960-1975"
v razdelku:
"Graditelji socialistične domovine (1960–1965)"
Resnica je ravno nasprotna in zaradi tega predlagam namesto sedanjih navedb naslednje besedilo:
Tribuna je bila v obdobju od 1960 do številke 18/1964 z dne 27.5.1964 posejana z odprto kritičnimi in svobodomiselnimi prispevki, o čemer priča vrsta člankov takratnih študentskih sodelavcev Iva Vajgla, Petra Jambreka, Toneta Partljiča,Ivana Krefta, Borisa Paša, Inga Paša, Draga Demšarja, Nika Grafenauerja, Andreja Inkreta, Dušana Jovanoviča,Petra Božiča, Lada Kralja, Tomaža Šalamuna, Katke Šalamuna, Rastka Močnika, Braca Rotarja, Tineta Hribarja in drugih. Njen glas je prvič segel v celoten jugoslovanski prostor. Kot študentska vzporednica ob družbeno kritični reviji "Perspektive", je v času trdega komunizma predstavljala enkraten izziv oblasti. To se je odražalo tudi v osebnih povezavah, ki jih je režim kritiziral. Veliko sodelavcev tedanje Tribune je hkrati objavljalo tudi v Perspektivah, tako: Lado Kralj,Tomaž Šalamun, Peter Božič, Ingo Paš ( celo kot član uredništva Perspektiv). Ob ukinitvi revije "Perspektive" je takratno uredništvo Tribune odstopilo prostor in dalo možnost do javne besede glavnemu slovenskemu disidentu tistega časa Jožetu Pučniku (Tribuna št.15 z dne 29.4.1964; Jože Pučnik " Še o metodi diskvalifikacije"). Tribuna je kritizirala ukinitev Perspektiv. Sledili so režimski napadi (Tribuna št.15: Gojko Stanič:Neodgovornost, Tribuna št.16: Matevž Krivic: O "diskvalifikacijah in "nesporazumih"), odstavitev odgovornega urednika Ivana Krefta in solidarni odstop celotnega uredništva. Režim je nato ponovno zaprl Jožeta Pučnika, zaprl je tudi Tomaža Šalamuna ter na policiji ustrahoval brata Paš. Prva številka pod novim uredništvom, 19.številka Tribune z dne 4.6.1964, je zgodovinsko zanimiva, ker sta v njej objavljeni izjavi desetih nekdanjih sodelavcev Perspektiv ( Peter Božič, Taras Kermauner, Vital Klabus, Lojze Kovačič, Primož Kozak, Marjan Rožanc, Veljko Rus, Dominik Smole,Rudi Šeligo in Dane Zajc) ter uredniškega odbora Tribune, ki je solidarno odstopil (Drago Demšar, Niko Grafenauer, Andrej Inkret, Marjan Kopecky, Ivan Marenk, Drago Mirošič, Tone Partljič, Boris Paš, Srečko Rutar, Drago Senica, Ivo Vajgl, Tomaž Zajc in Jože Žnidaršič). Polemika v reviji Sodobnost, neposredno po zamenjavi uredništva Tribune odseva razlike v pogledih o uredniški politiki in tedanji duh časa (št.9/1964 Boris Paš: "Naša protislovja" in št. 12/1964 Tone Zimšek:"Osebna protislovja".
Pasch 19:05, 27. februar 2011 (CET)
Predlagam, da bi članek uredili po enotni predlogi, saj se trenutno struktura poglavij spreminja. Ker je bilo v njegov nastanek vpletenih več piscev, zaradi izjemnega obsega materiala, je prišlo do slogovnih razlikovanj, zaradi katerih bi bilo škoda, da se članek v celoti umakne. Zanima me, ali smatramo kot bolj primerno predlogo 1. poglavja, ki je zastavljena po vsebinskih sklopih (forma, vsebina, oblikovanje, ...), ali forma sledečih poglavij, ki pišejo tekoče? Zavoljo preglednosti smatram, da je najboljša forma 1. poglavja. Možno je tudi, da članek v celoti razdelimo na vsebinske sklope, pa nato znotraj vsakega sklopa uredimo kronološko. Prosim torej za mnenja in sklenjen dogovor, da se lahko članek uredi primerno določilom Wikipedie. Po urejanju bo tudi lažje vstaviti tekoče reference, ki so razpadle ob vnosu iz Worda.