Pogovor:Težka voda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Težka voda[uredi kodo]

Podatek, da se težka voda tvori v vodnih raztopinah pri elektrolizi, se mi zdi sumljiv. Energije, ki nastopajo pri elektrolizi, so reda elektronvoltov in torej tam nekje na oko milijonkrat premajhne, da bi zadoščale za pridobivanje devterija iz vodika, oziroma težke vode iz navadne. Podatku bi verjel samo, če je mišljeno, da v raztopino od zunaj uvajamo plinasti devterij, ki se potem spoji v težko vodo; v tem primeru pa bi kazalo napisati, da je tako. --Peterlin 16:19, 12 nov 2004 (CET)

Pridobivanje težke vode. Pogledal sem v svoje knjige, pa na žalost ničesar najdel (vsaj da bi citiral ne). Se pa spomnim člankov, knjig in vsaj enega filma o pridobivanju težke voden med drugo svetovno vojno (pod in za Nemce) na Norveškem. In seveda o diverzantsem napadu na tovarno. Tam je bilo veliko elektolitskih (ali je prav ???) posod, delali pa so na Norveškem, ker so imeli dovolj elektrike. Potem pa so odporniški borci potopili nek tarjekt, na katerem je bila praktično vsa zaloga. Pa ne spoznem se na kemijo! Janez Novak 16:31, 12 nov 2004 (CET)
Nekaj več o pridobivanju je napisano na angleški strani. Če na kratko povzamem, kar zdaj razumem: ves devterij je tu že od velikega poka dalje. V naravni vodi vsaka 6000-ta molekula vsebuje devterij; torej je HDO. Z elektrolizo lahko res povečamo delež teh molekul, ker je njihova gibljivost drugačna (natančneje: manjša) od gibljivosti »lahke« vode. Ko imamo enkrat raztopino, v kateri je znaten delež HDO, pa se začnejo (zaradi disociacije in rekombinacije?) tvoriti tudi molekule D2O. --Peterlin 16:46, 12 nov 2004 (CET)


Če kot "fušar" na tem področju dodam je le to, da sem prepričan, da pridobivanje težke vode zahteva velike naprave in ogromno elektrike. Ta se povrne ob eksloziji atomske bombe. Saj zato se je šlo v II. svetovni vojni v zvezi z težko vodo? Janez Novak 16:55, 12 nov 2004 (CET)

Fizikalne lastnosti[uredi kodo]

Na angleški strani pravijo nekoliko drugače??

  • boiling point: 101.42° C (214.56°F) at standard pressure.
  • freezing point: 3.81° C (38.86° F).
  • relative density: 1.1079 at standard temperature and pressure

--AndrejJ 18:26, 13 nov 2004 (CET)


Kraj, potok[uredi kodo]

BTW, Težka voda je tudi vas nedaleč od novega mesta (ob cesti proti Metliki) in domnevam, da imena ni dobila po devterijevem dioksidu. --Heretik 16:45, 13 nov 2004 (CET)

Po spominu iz mladosti - ime naj bi izviralo iz tega, da je bilo potrebno včasih nositi vodo daleč v hrib. BG (brez garancije). Janez Novak 18:28, 13 nov 2004 (CET)
Celo dve naselji: Gornja in Dolnja Težka Voda, blizu (skozi) katere teče potok (kdaj je potok rečica ali celo reka?) Težka voda, ki se v Kandiji zlije v Krko. --AndrejJ 18:05, 13 nov 2004 (CET)
Še dve zanimivosti:
  • najdi.si pod "Težka voda" najde precej več geografskih kot fizikalnih voda.
  • preko potoka Težka voda v Novem mestu pelje najdaljši slovenski železniški most dolžine 575 m. --AndrejJ 18:20, 13 nov 2004 (CET)