Pogovor:Planckova konstanta

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

To je stran za pogovor o izboljšanju članka Planckova konstanta.
Stran ni namenjena splošnim pogovorom o temi članka.

Pravila za članke

Danes sem se potrudil in vnesel notranje povezave. Mislim, da bi to lahko zadostovalo kriterijem. Kaj natančno pa je narobe? Če lahko zadevo odpravim jaz, jo bom z veseljem. Če pa gre za kakšno manjšo reč, jo lahko odpravite tudi vi. Ali ustreza pogoju "Ne izvajaj lastnih raziskav", pa je stvar debate.

LP, Arbiter 12:00, 19 december 2006 (CET)

Interpretacija[uredi kodo]

Za začetek kakšen nasvet. Članek naj se začne z definicijo (Planckova konstanta je to in to, kar je že napisano v enem od odstavkov.) Odstavek Za hec odstrani, ker ne spada ravno v enciklopedičen članek. Interpretacija je čisto zanimiva, ampak to daj raje na dno. Pa ne uporabljaj samo velikih tiskanih črk za naslove. Notranje povezave so ok. LP --Tone 12:13, 20 december 2006 (CET)

Zdaj je mnogo bolje. Besedilo je bilo slabo razumljivo. Fizikalna opredelitev je na vrhu. Odstranjeni so čudni nesmisli, ki so bili v tej opredelitvi.
Glede podteme ZAHEC. Sem spremenil naslov, ki bi lahko čisto ustrezal. Rad bi slišal še mnenje koga drugega. Zaenkrat bom pustil spremenjeno podtemo ŠE ENO POJASNILO. LP Arbiter 12:47, 20 december 2006 (CET)

Arbiter, menim da tvoj dodatek v celoti sodi kam drugam, vsebina je povsem neenciklopedijska, pa tudi ne pojasni (mi) prav dosti. Do nadaljnega ga premikam v tvoj peskovnik. --Andrejj 16:12, 20 december 2006 (CET)

Škoda. Mogoče pa komu drugemu kaj pojasni? To kar je ostalo pa je sestavek, ki ne pojasni prav dosti povprečnemu zemljanu. Recimo : "Na Planckovo konstanto lahko gledamo kot na pretvorni faktor med frekvenco in energijo, posebej za fotone" ???? Fiziki, ki se s tem ukvarjajo pa ne rabijo Wikipedije. Vse kar sem navedel ima smisel, rep in glavo.Kako je prišlo do konstante in kaj pravzaprav izraža. Preden si zadevo ruknil v peskovnik bi lahko še malo počakal na druga mnenja. Recimo Tonetu se zdi zanimivo.LP Arbiter 16:24, 20 december 2006 (CET)


Če tako majhno količino, kot je h podeliš z 2 krat pi, dobiš ne kaj bistveno manjšo količino, zato mi ni jasno, kako bi bila lahko točnejša v okviru Heissenbergove teorije nedoločnosti??? Planckova konstanta pravzaprav sploh ni določena in je diskutabilna. Velikost kvantov je tako majhna, da jih še nihče ni "videl", kaj šele izmeril in so popolnoma teoretičen konstrukt. Moje mnenje je, da je prispevek brez prave vsebine. Vse skupaj je prevedeno ali pa prepisano od bogvekje iz nekega konteksta. Dokler ne bo boljšega, bom dal nazaj svojega, s tem, da bom izpustil ŠE ENO POJASNILO. Pustil bom tudi zdajšnje hm...skropucalo.Arbiter 23:07, 20 december 2006 (CET)

Wikipedija je skupinski projekt. Skupinski tudi v smislu jezikovnih različic. Če je nekaj zapisano v angleški različici, je lahko to načeloma zapisano tudi v slovenski različici. Primož (sicer z doktoratom iz fizike) je 20. avgusta 2003 ob tvorjenju novega članka napisal da gre za zapis iz angleške wikipedije, torej ne gre za 'bogvekod'. Sem prebral zadnje dodatke, in lahko rečem, da ne povedo kaj dosti novega o sami konstanti in problematiki, oziroma o tem da gre pač za teoretičen konstrukt. Kolikor vem, je to na začetku privzel tudi Planck in je menil, da se bo lahko konstante v enačbah znebil. Morda bi se zadnje dodatke nekako bolj formalno dodelalo in bi morda bilo kaj jasneje. Janez Strnad je v članku Planckov začetek kvantne fizike v OMF 53 (2006) 2 lepo prikazal kakšna pot je vodila Plancka do njegovega zakona sevanja črnega telesa in do vpeljave konstante. Tu je zapisal: »Primerjava z entropijo naravnost pokaže, da je energijski element sorazmeren s frekvenco:
O tem je Planck poročal na omenjenem zasedanju pruske akademije znanosti 14. oktobra 1900. Enota Js je značilna za akcijo ali učinek, zato je konstanto h imenoval elementarni kvant učinka in energijski element kvant energije. O tem, da je upošteval končni energijski element, je pisal prijatelju: 'To je bil zgolj formalni privzetek in pri tem si nisem veliko mislil, ampak samo to, da moram v vsakem primeru priti do pozitivnega rezultata, naj stane kolikor hoče.' ... Menda je Plancka na to pot napeljala ugotovitev, da so se v entropiji pojavili izrazi vrste , ki jih najdemo v Stirlingovem približku za logaritem fakultete. ... Končnih energijskih elementov in od nič različne konstante h ni povezal ne z mehaničnim oscilatorjem, kar bi pomenilo prelom z Newtonovo mehaniko, niti z elektromagnetnim sevanjem, kar bi pomenilo prelom z Maxwellovo elektrodinamiko. Mislil je, da gre za posebnost sodelovanja med snovjo in sevanjem, ki je še ne razumemo.« --xJaM 00:31, 21 december 2006 (CET)

Okej, to zadnje se sliši precej učeno in zapleteno. Morda bi xJAM lahko premislil, kako dodati nekaj od tega v članek? Sicer pa sem sedaj tako posodobil članek, da bi ga moral skoraj vsak razumeti. Opazil sem, da sem mešal energijo s frekvenco in je bilo zelo nejasno. Meni je bilo jasno, toda ne drugim. Sedaj lahko vidite, da je vse odvisno od frekvence in velikosti kvanta. To je tudi vsa umetnost, ki poleg slikovitega primera, pove zelo veilko. Posebaj tisti del o pečici, ki bi skurila celo vesolje. Lahko si predstavljate v kakšnem primežu so bili fiziki, katerih teorija, je bila povsem v nasprotju z dejanskimi opažanji. LP,Arbiter 09:40, 21 december 2006 (CET)

Tudi če odštejem še vedno slab slog, je dodani del članka precej neenciklopedičen in menim da ne sodi v članek. Žal Primoža že dolgo ni naokrog, da bi to bolj kvalificirano povedal. --Andrejj 10:23, 21 december 2006 (CET)

Spremenil sem slog. Izognil sem se prvi osebi. Odstranil sem razne navedke, ki dajejo kvalitativno vrednost teoriji (njeni zapletenosti). Pobrskal sem in našel podatek, da je frekvenca infra valovanja okoli 10^12 Hz, tako, da to ni več sporno. Mislim, da bo držalo vodo. Seveda pa so fiziki dobrodošli, da ocenijo kvaliteto. Lahko pa z vso svojo moralno avtoriteto zagotovim, da je članek relevanten.Arbiter 13:58, 21 december 2006 (CET)

Planck načeloma ni želel konstante s kakšno od nič različno vrednostjo. Ne velja tudi trditev, da je on prvi uvedel kvantizacijo. Da je bil primoran v to, so ga prisilile meritve (kar je že zgoraj navedeno) - glej npr. še Planckov zakon#Pregled in odkritje zakona. Kvanti kot takšni so bili potrjeni, ko je Millikan leta 1913 potrdil Einsteinovo enačbo za fotoelektrični pojav, iz katere se je dalo izračunati Planckovo konstanto, oziroma jo dejansko izmeriti. --xJaM 21:24, 9. marec 2008 (CET)[odgovori]