Pogovor:Pimlico

Pimlico je hkrati tudi območje v Londonu. Več o tem na nalsednji povezavi:[1]

Roman Pimlico govori o zlatih šestdesitih letih, generaciji v "rožicah", hipijih; gre za čas avtorjeve mladosti in predvsem za čas študentskih nemirov, ki so usodno zaznamovali življenja junakov. V Pimlicu je optika usrediščena v ljudeh, ki so čas intenzivno živeli, pa vendar ga niso miselno nikoli preživeli, ostajajo ujetniki obljubljene svobode, plen utopije. Njihova hrepenenja po svobodi in izpolnitvi ostajajo hrepenenja, umetniška in spoznavna. Razsežje med estetskim in etičnim prestopa Pimlico s pomočjo jezika, ki se bravurozno vzpenja v pesem in spušča v prozo.Življenje s časoma zahteva tudi kakšen kompromis zase in predvsem za ljubezen, katera drugače postane zgolj utopičen plen. Matjaž, kantavtor, in Nastja, kiparka, naslovna junaka Pimlica vse to dolgo prebolevata, dokler ponovno ne izstopita na podzemni postaji Pimlico. Zdaj, ob koncu tisočletja...