Pogovor:Julius Wilhelm Richard Dedekind

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Če je privzet izraz rez, je v redu. Drugače pa sta presek in rez s splošnem v bistvu eno in isto. V mojem poklicu na načrte pišemo presek A-A in včasih tudi rez A-A. Kaj beseda ne izhaja iz nemščine, da si umaknil še pomen v tem jeziku ali je kaj drugega? --XJam 20:26, 11 nov 2003 (UTC)

Na matematičnem faksu smo se pri Analizi I učili o Dedekindovih rezih, torej je to ustaljen izraz. Nemški izvirnik sem umaknil, ker se mi je zdelo, da si v dvomih, kako prevesti Schritt in si ga navedel za vsak slučaj. :-) Če misliš, da je treba, ga lahko daš nazaj. --romanm 00:59, 12 Nov 2003 (CET)
Nisem bil sicer v dvomih glede nemškega, pa tudi angleškega izraza. Pri prevodu se mi je zdelo, da sem ga nekje že videl. Sem šel preverit - ja, mala siva Sova Cankarjeve založbe, matematika ima Dedekindov presek. Sem vedel, da sem ga nekje le videl. Velikokrat pri prevajanju tukaj pogledam tja, ker je priročna. Naj ostane tvoj predlog, ker Analiza I je pač hujša od Sove. Navedel sem tudi "Schritt", da se pač vidi od kod izhaja. Zanimivo, presek se reče po nemško tudi "Schnitt". Tako, da je le razlika, če primerjamo izraza v nemščini in slovenščini skupaj, ne. Pri nas imata v splošni rabi pač bolj enakovreden pomen, kar pa še ne pomeni, da je slovenščina kaj manj vreden jezik od nemščine. Prav nasprotno. Ali kakor je v zadnjem intervjuju povedal Jože Toporišič na vprašanje zakaj je Kopitar trdil, da se je slovenščina že v 16. stoletju razvila do stopnje, ki je nekateri jeziki niso dosegli niti po več stoletjih?: "Kopitar je s tem hotel povedati, da je slovenščina dosegla funkcijsko zasičenost in da v tej obliki lahko opravlja vse vloge, ki se pred ljudstvo v danem obdobju postavljajo. Da je zmožna opisati tisti hip, umovalni in tvarni." To podpira mojo 'teorijo', da je slovenščina enakovreden jezik kateremukoli svetovnemu jeziku. --XJam 00:32, 12 nov 2003 (UTC)


Eee ... "Schritt" je bila moja tipkarska napaka, se opravičujem. Kako ga je poimenoval Dedekind ne vem. Za rez pa sem prepričan, da nam je prof. Globevnik tako spredaval (gre za aksiom, da ima vsaka navzgor omejena množica racionalnih števil natančno zgornjo mejo). --romanm 09:08, 12 Nov 2003 (CET)