Pogovor:Judje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Če so "Judje" verska skupina, ali je to isto kot "Židi"? In kaj so potem "Hebrejci"? Če je nekdo po rodu Jud/Žid, ni pa veren, kateremu narodu pripada? --romanm (pogovor) 18:32, 9 nov 2004 (CET)

Zakaj članek trdi, da je izraz Židje (oziroma Židi) manj primeren? Če tega ni moč utemeljiti, lahko to trditev pobrišemo? LP, Tcie 01:47, 16 maj 2005 (CEST)

Na kogresu par let nazaj so Judje označili ta izraz za slabšalen in ga nehali uporabljati. Če greš na JSS, boš opazil, da niti na enem mestu ni Židje, ampak so Judje. V gimn. so nas pri zgodovini in sociologiji opozorili na ta problem, poleg tega pa na faxu se striktno uporablja Judje, judovska. Mogoče nisi opazil, da tudi mediji striktno uporabljajo Judje - npr- judovska država Izrael, in ne židovska. MMG Žid ima tudi drugoten pomen, ki je pa tudi slabšalen. LP, --Klemen Kocjančič 08:24, 16 maj 2005 (CEST)

Če kdo zna drugi slovanski jezik opazil bo da je reč Žid stara slovanska reč z raznimi zgodovinskimi pomeni, a posebe (če me razumete) z hudimi. V Rusiji in pa v Poljski reč Žid je bila (uvredliva), saj so jo uporabljali antisemiti -- v ta čas to je bila vsa intelektualna elita držav. V tem obdobju ruski reči "židovski" in "pogani" (od pogan, pagan) sta bili enovredni (insults), a obe sta se uporabljali za Tatarov. :)
Oprostite za loš slovenski. Nemam rječnika. --VKokielov 06:17, 31 marec 2006 (CEST)
Ni problema. Saj imamo 'rečnike' v glavi. Dovoli mi, da 'prevedem':
Če zna kdo drug slovanski jezik, bo opazil da je beseda Žid stara slovanska beseda z več zgodovinskimi pomeni, in še posebej, če me razumete, s hudimi. V Rusiji in na Poljskem je bila beseda Žid žaljiva, saj so jo uporabljali antisemiti - v tem času je bila to vsa intelektualna elita držav. Ruski besedi »židovski« in »pogani« (od pogan, pagan) sta bili v tem obdobju enakovredni, in so ju obe uporabljali za Tatare. --xJaM 18:14, 31 marec 2006 (CEST)


Kako je nastajala beseda »Judje« glej tudi Pogovor:Druzi. --xJaM 01:32, 19 maj 2005 (CEST)

Zadnji vnos[uredi kodo]

Zadnji vnos izgleda kot čisti copy&paste, a sam ne najdem nič na netu. Ima kdo kaj več sreče? LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 15:21, 26 december 2005 (CET)

Sporno[uredi kodo]

Zadnje dodana trditev: »Večinoma živijo v Izraelu« je sporna saj, le dobra tretjina Judov živi v Izraelu, medtem ko drugi živijo drugje [1]. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 22:07, 2 januar 2006 (CET)


Židje in Judje[uredi kodo]

Spor Jud/jud ali Žid/žid bi nekateri radi na vsak način spolitizirali, čeprav gre za jezikovno vprašanje. Jud je isto kot Žid in jud je isto kot žid. V prvem primeru, pisano z veliko začetnico, gre za pripadnika naroda, v drugem pa za pripadnika vere. Torej sta žid in jud, tudi po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), v prvem pomenu pripadnika vere – tako kot denimo katoličan, budist, evangeličan, musliman itd., vse z malo – v drugem, prenesenem pomenu pa ozkosrčna skopuha. Drugi pomen je torej slabšalen, vendar pri tem med židom in judom ni prav nobene razlike. Povedano drugače, žid (v prenesenem pomenu) ni prav nič bolj skop kot jud. Glej SSKJ. Besede kot so žid, židovski, židovstvo itd. lahko torej uporabljamo kot povsem nevtralne, če pa kdo res misli, da so morda majčkeno bolj slabšalne kot jud, judovski, judovstvo, naj pač uporablja te, vendar mora v tem primeru upoštevati nekatere pomembne izjeme. Denimo »judovskega jezika« ni, je samo hebrejščina, stalne zveze so večni žid, ne pa na primer »tavajoči jud«, dokončna rešitev židovskega vprašanja itd., v Ljubljani imamo Židovsko ulico, v Mariboru stoji Židovski stolp, Marx je pisal O židovskem vprašanju, v Jeruzalemu ni »Judovske univerze« pač pa je Hebrejska univerza. Itd.

Duxborut 13:45, 24 avgust 2006 (CEST)

Velika in mala začetnica[uredi kodo]

Kot je omenil že predhodnik, pomeni zapisovanje besede jud (mala začetnica) pripadnika veroizpovedi, zapisovanje z veliko začetnico pa pripadnika etnične skupine.
Judovstvo je dedno, prenaša se iz roda v rod, torej gre v vsakem primeru tudi za pripadnika etnične skupnosti. Spreobrnjencev v judovsko vero (teh torej, ki bi bili judje le po verski plati) je izrazito malo v primerjavi s skupino, ki je vero podedovala od staršev (mati, včasih se upošteva tudi oče): nekje 95:5. V Izraelu še mnogo manj.
Na to dilemo trčimo večkrat in potreben bi bil dogovor. Z obzirom na slovnično pravilnost (zapisano v SSKJ-ju) in definiranje izraza bi se mi zdelo pravilneje, če bi se za pripadnika skupnost v splošnem uporabljal zapis "Jud".Sweden 23:42, 14. februar 2009 (CET)

Bolj upoštevati novejše arheološke raziskave[uredi kodo]

Zgodnja zgodovina Judov se v članku istoveti z njenim biblijskim in legendarnim posredovanjem. Novejše arheološke raziskave kažejo v marsičem drugačen potek. V tej smeri nisem dosti naredil, samo nakazal na dveh mestih. Verjetno bi bilo najbolje razdeliti zgodnjo zgodovino v dve podpoglavji: arheološko in biblično. MGTom (pogovor) 01:23, 2. junij 2013 (CEST)

O judaizmu je poseben članek[uredi kodo]

Ob tesnem prepletanju genetskih, verskih in kulturnih komponent judovstva bi bilo precejšen obseg vsebine, ki se nanaša izključno na verstvo, smiselno tu izpustiti, saj jih vsebuje članek o judaizmu. MGTom (pogovor) 01:23, 2. junij 2013 (CEST)