Pogovor:Jakob Lorber

prestavljeno iz pogovorne strani Ziga Iz radovednosti sem odprl tole geslo in najprej mislil, da je čisti nateg. Pa se je izkazalo, da je človek živel in je tako v nemški kot v angleški WP. In sem malo uredil članek, vendar me marsikaj ne prepriča. V en:Jakob Lorber recimo piše, da je študiral pri Paganiniju in koncertiral v Scali. Ker sem opazil, da si obdelal precej glasbenikov in se na temo spoznaš, te prosim za pomoč. Se to da kje na hitro preveriti? Se ti zdi verjetno? --IP 213 15:43, 3 september 2006 (CEST)

Med glasbeniki ga nisem našel (http://www.grovemusic.com/ ga nima, naši glasbeni leksikoni tudi ne, no, morda kakšen kje v glasbeni zbirki NUK-a). Torej v povezavi z glasbo bolj slabo. Je pa na Cobiss-u (http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lang=win) okrog 100 zadetkov na iskano geslo Jakob Lorber (Lorber, Jakob (1800-1864)), dejansko je pisal knjige, izgleda da smo ga slovenci našli šele konec 20. stoletja, in ga začeli prevajati).

Kar se tiče Paganinija, pa takole: večinoma so (in še vedno imajo) vrhunski glasbeni interpreti/skladatelji mnogo, zares mnogo učencev. Dandanašnji si število učencev povečajo s poletnimi tečaji, kjer je takorekoč frontalni pouk (torej, v kakšnem tednu ali dveh ima nekdo lahko novih 20 učencev); včasih pa tudi ni bilo dosti drugače. Ni bilo poletnih tečajev, prišel pa si k mojstru, mu odigral, rekel je bu ali mu, in, voila, en učenec več. Seveda so nekateri dobri učenci tudi prihajali redno dejansko imeli pristen stik s profesorji.

Še znana anekdota za povrh: Wagner se je nekoč sprehajal po mestu in zaslišal lajnarja, kako vrti melodijo iz njegove opere. Ker je bila v valju napačna nota, je rekel lajnarju, da melodija ni prav zaigrana. No, čez nekaj dni je spet šel mimo lajnarja, ki je to pot igral pravo melodijo, ob lajni pa je imel napis: Wagnerjev učenec.

Toliko o raznorazniih učencih lp., --Ziga 20:01, 3 september 2006 (CEST)

Hvala! saj z Lorberjem ne bom zgubljal časa, a ker sem se lotil osnovnega urejanja, nisem hotel širiti krive vere. Vsaj ne preveč. Bom zaenkrat pustil tako kot je, ob priliki pa pokukam še v SBL. --IP 213 23:03, 3 september 2006 (CEST)

SBL? VSL sicer pravi med drugim: Lorber, Jakob, slovenski vizionar, poklicni glasbenik ... Presenetljive so napovedi še nepoznanih, a pozneje uresničenih znanstvenih odkritij in tehničnih dosežkov. --Andrejj 00:48, 5 september 2006 (CEST)

SBL: Slovenski biografski leksikon, najboljši priročnik te vrste na Slovenskem. Je pa Lorber tudi v avstrijskem ÖBL (indeks je na internetu), ki ga mislim tudi preveriti. Zlasti sumljiva je označitev slovenski, saj glede na ime, življenje in delo tega ne bi upal trditi. Pri Šentilju pa tudi ni živelo malo Nemcev. Bomo videli... --IP 213 10:05, 5 september 2006 (CEST)

Malce pozno... IP 213, si me prosil za pojasnilo zakaj menim, da Lorber ni Slovenec. Po državljanstvu ne more biti, ker slovenske države tedaj ni bilo. Zdajšnja omemba "Štajerc" je iz tega vidika bolj natančna, pravilna. Po narodnosti pa gotovo túdi ni Slovenec, ker se ni nikoli opredelil kot Slovenec. Tega verjetno ni moral storiti ker kategoriji "slovenska narodnost" in "nemška narodnost" tedaj nista bili navzoči, razen morda redkih posameznih izjem. V bistvu je etnozacija socialnega življenja začenjala šele v pomarčni dobi, na Slovenskem celo zelo pozno, morda šele v obdobju taborskega gibanja in uveljavitve političnega dualizma v monarhiji. V širšem kontekstu bi te lahko napotil na diskusije med konstruktivističnimi zgodovinarji (ki radi uporabljajo podobe Benedicta Andersona) in njihovimi antagonisti. Verjetno bolj sredinski položaj zasedajo zgodovinarji ki se radi sklicujejo na Miroslava Hrocha. V kolikor so Kranjci in Štajerci v prvi polovici 19. stoletja govorili o slovenstvu ali nemštvu je lepo opisal nemški zgodovinar Joachim Hösler, ko je leta 2006 objavil knjigo "Von Krain zu Slowenien" - v času Lorberja ni bilo možno govoriti v slovenstvu kot jasno opredeljenem pojmu in ta pojem ni še bil uveljavljen med slovenskimi niti drugimi prebivalci kronovin. Nazaj na Lorberja: SBL nejgove narodnosti niti ne omenja. Navaja, in to je le zanimivo, da Lorber govori o ti. "prajeziku", "stari egiptovščini" ipd. pa SBL meni da je ta "prajezik" zgolj primeri iz slovenskega narečja, ki ge ja Lorber srečeval v vaškem okolju. Besednjak 00:12, 7. februar 2008 (CET)[odgovori]

Zanimivo. Vendar pa zadnjega dela stavka ne razumem, zato bi bil vesel nekoliko obširnejše razlage: SBL meni da je ta "prajezik" zgolj primeri iz slovenskega narečja, ki ge ja Lorber srečeval v vaškem okolju. lp Gaber 22:06, 7. februar 2008 (CET)[odgovori]

Priznam, da je to nejasno, morda je najbolje če omenjeni odstavek naravnost citiram iz SBL. Tam namreč avtor sešteva Lorberjeva dela in potem: "V teh spisih razlaga med drugim tudi razna stara mitološka in krajevna imena iz nekega jezika, ki ga imenuje 'prajezik', 'staro egipčansko', 'staro hebrejščino', toda vzorci tega "prajezika", ki jih navaja, so v resnici vzeti iz slovenskega narečja njegovega rojstnega kraja." Ne vem ali ta trditev drži, ampak če drži, potem to nam govori dvoje: da je vsaj približno znal slovenski jezik in bil (vsaj malo) dvoježičen - kot večina tedanjega prebivalstva na narodno mešanih območjih - ter da je skrival oziroma potvarjal vpliv "slovenskosti" nv svojem delu. LP, Besednjak 00:43, 8. februar 2008 (CET)[odgovori]