Pogovor:Igor Stravinski

Sem se že spraševal, zakaj pri rusih v naslovu članka pišemo očetovo ime... Sergej Vasiljevič Rahmaninov itd. Dobro je, da je v članku, ni pa praktično (še posebno za iskanje ne) da se tako imenuje tudi članek.

Na ta način bi lahko pri Turkih in Arabcih napisali cele gore imen, preden bi se dokopali do osebe.

• npr. Mohhamad Shams Od Din Al Hafez = pesnik Hafis. lp, --Ziga 18:21, 21 jun. 2005 (CEST)

Ja, se strinjam in se tudi ne. Ker je znanih Rahmaninov(ov) res bolj malo, ni problema. 'Očestva' pišemo ponavadi tam, kjer osebe niso tako znane pri nas - sicer pa po dogovorih o poimenovanjih. (Jaz in Heretik (in še kdo morda) se res drživa tega vsepovprek - vendar sva se prilagodila). Velja tudi razmisliti ali imenovati (tam kjer je mogoče dvoumno) po angleškem zgledu ali kar po izvirnem zgledu? Poskusi npr. najti kakšnega Andreja Novikova. Na domenah ru: jih bo verjetno kar nekaj. Tudi mi ne pišemo kar Janez Valvasor - ali pač. In seveda tudi ne Jurij Bartolomej Vega. Lep primer za Arabce je morda Abdurahman Ali Sufi, ki bi morda lahko bil tudi kar Ali Sufi - seveda pa ne s polnim imenom, ker le-teh večina pri nas ne pozna. --xJaM 18:44, 21 jun. 2005 (CEST)

Aja, za iskanje so namenjene preusmeritve. Matematično naravnani (npr. Roman so veseli krajših poti kot so Euler, Gauss, Lie, Newton, ...) --xJaM 18:46, 21 jun. 2005 (CEST)

Pravzaprav sem krajših imen vesel zato, ker nisem prepričan, da vedno zadenem daljše in potem ne vem, ali članek že obstaja ali ne. In pa, v nekaterih člankih je moteče, če so našteta polna imena v smislu:

»... to je pred njim odkril že Albert Einstein«.

Po občutku se bolje sliši:

»... to je pred njim odkril že Einstein«

vendar:

»... njegov prijatelj je bil tudi Albert Einstein«, ipd.

V prvem primeru ni tako pomembno, da je bil ravno Einstein tisti, ki je nekaj odkril pred nekom - poudarek stavka je, da je bilo odkrito že pred njim. V drugem primeru je Einstein pomemben kot oseba. Vsaj po nekakšnem (no, mojem) občutku. --romanm (pogovor) 23:05, 21 jun. 2005 (CEST)

Ja, seveda, Roman se strinjam. Vsekakor je to pomembno v sotvarju z besedilom in s smislom članka. Ko sem danes zvečer razmišljal še o dolgih imenih in o tem, da mi je všeč ker (zase seveda to ne morem reči) npr. Heretik uporablja isto taktiko, ki se komu zdi hudomušna, oziroma moteča. Kolikor sem do sedaj uspel videti in zaslediti je vedno vestno navajal vsa tista dolga (in velikokrat zapletena) dolga imena. Do danes pa je vnesel že ogromno osebnosti v našo WP. Nedavno smo imeli problem pri Cheju, če se prav spomnim. Pa recimo, ti si nedavno pri prapoku uporabljal, oziroma popravil vseskozi na prvi primer (...že odkril Eistein) - pa sem potem dopolnil, da si vsaj Hoyle in Lemaître zaslužita dolgi imeni, ker naj bi skovala ta izraz. PMSM bi si ga še npr. George Anthony Gamow (beri George Gamow), ki se je problema med prvimi resno lotil, pa Fridman, Robertson, Walker, ki so neodvisno rešitili enačbe gravitacijskega polja, pa naprej še kdo drug in na koncu vsi, če malo pretiravam. Upam, da me razumeš kaj sploh želim povedati.

Pri ruskih imenih, katera je ravno že omenjal Žiga se mi zdi tudi tako, da se tukaj dela enciklopedija in tudi morda včasih vsi skupaj težko ocenimo katero poimenovanje je bolj pogosto, oziroma bolj primerno od drugega. Stravinski je prav gotovo tudi zelo znan pri naših 'velikih bratih Rusih' in zakaj imajo potem članek o njem pod polnim imenom - Игорь Фёдорович Стравинский. Žiga! Ali očetovo ime ni del imena, ali se to le nam zdi? --xJaM 01:57, 22 jun. 2005 (CEST)

MMG tudi nemško govoreči imajo članek pod 'polnim imenom' (seveda pod le njim znano transkripcijo) Igor Fjodorowitsch Strawinski. --xJaM 02:05, 22 jun. 2005 (CEST)

Takole bi rekel: pogostnost pojavljanja polnih ruskih imen (z očetovim vred) v koncertnih listih, v učbenikih, v pogovoru; skratka, v neenciklopedičnih generatorjih človekovega znanja o glasbi, ne zasledimo treh imen v ca.75%. Kar pomeni, da jih povprečni uporabniki ensiklopedije tudi ne poznajo. (tudi npr. Edvard Hagerup Grieg, ki ni Rus itd.). Tisti najbolj znani skladatelji, ki nosijo samonikle in nedvoumne priimke, kar se tiče podvajanja (Rahmaninov, Čajkovski...) PMSM potrebujejo vsaj stran z REDIRECT, ne samo zaradi iskanja, tudi zaradi povezav, ki jih bodo novi in predvsem naključni Wikipedisti ustvarjali na te skladatelje. Zaenkrat najbrž ni panike, ker nimamo tolikšnega navala piscev. Ko bo baza večja in zato še bolj uporabna, pa bo začelo naraščati (upam) tudi število prispevkov. Takrat se bo z REDIRECTI poenostavilo uredniško delo. lp, --Ziga 10:04, 22 jun. 2005 (CEST)

Ali naj torej, če sem te prav razumel, tukaj uporabljamo le dve imeni? Kolik je npr. tudi procent znanih osebnosti ruske narodnosti v resni glasbi. Po mojem zelo majhen, tako da ne vem zakaj bi tudi tiste, ki niso tako ali pa sploh niso znani dajali v čisto isti koš. Kako je ime npr. Glinki? Heretik ga je vestno, kot sem že zgoraj omenil, 1. junija 2004 ob 07:20 vnesel za 1. junij pod polnim imenom. Ne vem zakaj se tudi sploh o tem mora razpravljati. Pri glasbenih izrazih za tempo, itd., kot si nas podučil, to sploh ni problem, saj so izrazi privzeti po italijanskem jeziku. Pri poimenovanju osebnosti ruske narodnosti pa kar naenkrat nastopijo problemi. Ne vem zakaj, če imamo možnost, ne bi tudi v teh primerih upoštevali njihove posebnosti. Kot glasbenika, ki naj bi bili 'suptilni', te težko razumem, da pač vztrajaš na določenih pogledih. Tebi morda veliko pomenijo določene specifičnosti v zvezi z glasbo, drugim pa tudi morda takšne 'malenkosti' kot je 'solidna' raba ruskih imen. Kaj vem, no. To menda lahko traja v nedogled, zato končujem. --xJaM 20:08, 22 jun. 2005 (CEST)

Hja, redirectanje bo najboljša rešitev. Wiki en: ima tega ogromno, kolikor sem uspel videti. Že samo če vtipkaš Romeo, te vrže na Romeo in Julia, prav tako velja za samonikle priimke. --Ziga 00:03, 27 jun. 2005 (CEST)