Pogovor:Edvard Kocbek

Literat?

Naj bi mu dejali kratko literat ali naštejemo vse: pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec? Pri navedbi datumov (dan rojstva ali smrti) bi lahko bila navedba krajša, v članku pa verjetno vse.

V Leksikonu CZ (sova) 1988 je konec njegove kariere opisan takole:

Leta 1952 se je razšel s politiko KPS, odtlej živel kot svobodni umetnik.

--AndrejJ 23:05, 26 sep 2004 (CEST)

Slika

Pri Pošti Slovenije je izšla znamka s Kocbekom. Ne vem - ali lahko sliko uporabimo tudi tule? Zadeva je nekako javnega značaja, čisto prepričan pa le nisem ... --romanm (pogovor) 13:40, 28 sep 2004 (CEST)

Najbrž bo najbolj "ziher" iti v Tivoli (ali v Sv. Jurij) in slikati spomenik. --Heretik 14:25, 28 sep 2004 (CEST)

Jaz znamke dodajam pod licenco {{fairuse}}. MMG, a smo že zbrisali Črno morje? --AndrejJ 14:49, 28 sep 2004 (CEST)

Pristranskost članka v prid domobranski recepciji zgodovine

Trditev, da" podatki, na katerih Kocbekov esej stoji in pade, je enako temeljito opravilo tudi Skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji, izdano 1. julija 1937; to pastirsko pismo so nato v ljubljanski škofiji objavili kot prilogo k deseti številki Ljubljanskega škofijskega lista. V osmi številki Ljubljanskega škofijskega lista, 2. avgusta 1937, pa je škof Gregorij Rožman dodal k napovedi objave omenjenega pastirskega pisma španskih škofov še naslednjo obsodbo Kocbekovega eseja" je ocena avtorja trditve (pisca članka na Wikipediji), ki predpostavlja, da je pismo profašističnih španskih škofov v in Rožmanova zavrnitev Kocbekovega članka upravičeno. Sklepanje o upravičenosti Kocbekovih očitkov oziroma o upravičenosti njegovih kritikov (podpornikov fašističnega režima v Španiji), je naloga zgodovinopisja, ne pa avtorja članka na Wikipediji.

Nič manj problematična ni naslednja trditev: "Ko so bila dejstva o španski državljanski vojni z navedenim Slovenčevim člankom in s pastirskim pismom španskih škofov razkrita, Kocbekovega stališča ni bilo več mogoče argumentirano braniti." Avtor članka sicer opremi odstavek s sklicem na delo "Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas" Maksimiljana Frasa, ki pa je izšlo pri EPOS: Društvo Gledališče Kolenc, zato ne gre za znanstveno monografijo, ki bi bila relevantna za ta sporen podatek o že tako problematični zgodovinski tematiki, ki je še danes predmet kulturnega boja. -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:194.152.7.116 (pogovor • prispevki) 00:09, 18. februar 2019‎.