Pogovor:Cistercijanski samostan Stična

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Ali je potrebno toliko slik za toliko besedila? LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 00:34, 27 december 2005 (CET)

Kako je pravilno: cisterijanski ali cistercijanski samosatan? Hvala lepa za objasnitev že v naprej--80.132.247.232 22:30, 28 november 2006 (CET) - Attila v. Wurzbach
Drugo. Sem prestavil, hvala, ker si opozoril na napako. --matijap (p) 23:13, 28 november 2006 (CET)

Zaenkrat sem povrnil galerijo, ker so sicer slike osirotele. Jih bom dal na Zbirko, da ne bodo spet tu sirote, če jih bo kdo ven ruknil. Sicer pa se moramo dogovoriti o količini galerijskih slik, ki obstajajo še v številnih člankih oz. samostojnih galerijah. lp., --Ziga 14:56, 15 februar 2007 (CET)

I have changed the photo. Greetings from Barcelona [1] 4 june 2008

Zahvala.[uredi kodo]

Moje ime je Bernardo Kapeš. Rojen sem v Ljubljani trenutno živim v Varaždinu kamor se preselil po študiju strojništva. Zelo veliko razmišljam o pečatu in blagoslovu Stične.Kot mladenič se nisem sramoval svoje vere in sem vsak dan iskoristil vsaj na uro do dve v cerkvi Sv. Roka v Dravljah.Od tam sem krenil na verske obnove v Stično, v veliki meri sem se družil z patrom Simonom Ašičem s katerim sem doživel veliko lepih trenutkov npr. otpiranje vrat kapitla z nogo v njegovih letih je fascinantno, najboljši čaj na svetu je KRT, kopriva, rman, trpotec. oprostite mi, mogoče moja slovensčina ni popolna ker že osemindvajset let živim na Hrvaškem. No, glavna misel katero sem vam mislil reči je: Jaz sem oseba katera je v speleološki amaterski ekspediciji padla 45 metrov v takoimenovano Smrtno jamo malo dalje od samostana. nedolgo po preselitvi u Varaždin sem dobil poziv v vojno in sem po dveh letih edini preživeli član elitne specijalne enote z polno omaro medalj in priznanj. Vsaka smrtna situacija me je obšla ker sem mislil na Stično in trenutke v njej. Verjemite,preživel sem trenutke kot redko gdo. Preživel sem Kusonjo in cel kup borb do smrti. Popolnoma sem siguren da me spremlja blagoslov. V cerkvi Sv. Roka so moji starši dali na tri maše in molitve za umrle. Še vedno sem živ in hvala bogu zdrav in komaj čakam trenutek da po dolgih letih pokleknem pred oltarom Marije v Stični in izjokam vsa doživetja in se ji zahvalim iz največje globine srca in duše.