Pojdi na vsebino

Pogodba o nerazkritju informacij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pogodba o nerazkritju informacij je pogodba, s katero stranki vzpostavita dolžnost varovanja tajnosti določenih informacij, ki so med njima zaupana.

Pogodba lahko vsebuje določilo, s katerim se stranki prepove uporabo informacij v lastno ali tujo korist.

Predmet

[uredi | uredi kodo]

Dogovorjeno je lahko splošno varovanje vseh izmenjanih informacij ali točno določenih dejstev. Najpogosteje gre za informacije v zvezi s poslovanjem, podatke o cenah in kupcih, vsebine patentnih aplikacij ali v splošnem za vse informacije, ki jih je mogoče uporabiti v tržne namene.

Proti dobrim poslovnim običajem bi bilo, da bi bil predmet informacija, znana javnosti in informacija, ki jo zavezanec pridobi od tretje osebe.

Stranke

[uredi | uredi kodo]

Stranka, ki zahteva varovanje je upravičenec, nasprotna stranka je zavezanec. Največkrat bo zavezanec zunanji sodelavec ali outsourcing podjetje.

Pogodba lahko učinkuje enostransko ali vzajemno. V tem primeru sta do varovanja svojih informacij upravičeni obe stranki.

Dobra praksa je, da je upravičenec družba in da se pravni akt sestavi tako, da se v razmerje pritegne zakonodaja in sodna praksa s področja varovanja poslovne skrivnosti.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Pogodbe o nerazkritju informacij so nujnost v gospodarskih odnosih, kjer se pojavlja intelektualna lastnina. Prav tako so sestavni del poslovanja visokotehnoloških in zagonskih podjetij.

V praksi je najpogostejša uporaba kot razširitev podjemne pogodbe. Tekom pogajanj o delu naročnik od podjemnika zahteva podpis PNI (angleško NDA). Ko podjemnik podpiše, mu naročnik zaupa zadevne informacije, ki jih podjemnik potem uporabi pri svojem delu.

Delavec s pogodbo o zaposlitvi je po zakonu dolžan varovati poslovne skrivnosti, zato razkritje občutljivih informacij brez vnaprejšnjega dogovora ne predstavlja tako velike nevarnosti kot pri podjemni pogodbi.

Zakonska ureditev

[uredi | uredi kodo]

Slovenska zakonodaja ureja poslovno skrivnost v:

  • ZGD-1[1] (čl. 39 in 40),
  • ZDR[2] (čl. 36),
  • OZ[3] (čl. 817) in
  • KZ-1[4] (čl. 236).
  1. »Zakon o gospodarski družbah, neuradno prečiščeno besedilo (ZGD-1-NPB6)«. Pridobljeno 6. julija 2012.
  2. »Zakon o delovnih razmerjih, neuradno prečiščeno besedilo (ZDR-NPB2)«. Pridobljeno 6. julija 2012.
  3. »Obligacijski zakonik, uradno prečiščeno besedilo (OZ-UPB1)«. Pridobljeno 6. julija 2012.
  4. »Kazenski zakonik, uradno prečiščeno besedilo (KZ-1-UPB2)«. Pridobljeno 6. julija 2012.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]