Podgora, Koroška

Za naselje v Dalmaciji glej Podgora.
Podgora
Unterbergen
Dovozna cesta iz zahoda do središča kraja Podgora/Unterbergen
Dovozna cesta iz zahoda do središča kraja Podgora/Unterbergen
Dovozna cesta iz zahoda do središča kraja Podgora/Unterbergen
Podgora se nahaja v Avstrija
Podgora
Podgora
Upravna delitev in vodenje
Država  Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Šentvid ob Glini
Geografske značilnosti
Površina 3,98 km²
Nadmorska višina 480 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 90 (7 april 2024)
 - Gostota 23 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake SV
Območna številka 01383


Podgora (nemško: Unterbergen) je naselje v občini Šentvid ob Glini okraja Šentvid ob Glini na Koroškem. Kraj ima 90 prebivalcev (1. januar 2023). Leži na območju katastrske občine Gorce/Hörzendorf.

Lega[uredi | uredi kodo]

Vas leži jugozahodno od glavnega mesta okraja Šentvid ob Glini. Središče kraja se nahaja pod Muraunbergom, na prehodu iz Doline Gline v Glinsko gričevje.

Kraj je nastal sredi 20. stoletja okoli stare gostilne, ki je bila osamljena izven naselij pri Glini, kjer je stala majhna naselbina (Reidenwirtsiedlung). Med tem naseljem in mestnim jedrom je bil v času po letu 2000 zgrajen športni objekt Arena Jacquesa Lemansa.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj spada pod davčno občino Gorce/Hörzendorf. V prvi polovici 19. stoletja pa je spadal pod davčno okrožje Karlsberg. Ob oblikovanju krajevnih skupnosti v okviru reform po revoluciji v letih 1848/49 je Podgora/Unterbergen prišla v občino Hörzendorf (ki se je sprva imenovala občina Karlsberg). Leta 1972 je bil kraj priključen občini Šentvid ob Glini.[1]

Rast prebivalstva[uredi | uredi kodo]

V kraju je bilo prešteto naslednje število prebivalstva:

  • 1869: 7 hiš, 66 preb. [2]
  • 1900: 8 hiš, 60 preb. [3]
  • 1910: 10 hiš, 68 preb. [4]
  • 1923: 10 hiš, 60 prebivalcev [5]
  • 1934: 72 prebivalcev [6]
  • 1961: 22 hiš, 145 prebivalcev [7]
  • 2001: 36 stavb (od tega 29 stanovanjskih) z 49 stanovanji in 40 gospodinjstvi; 106 stanovalcev in 14 primerov začasnega prebivališča [8]
  • 2011: 36 stavb, 95 prebivalcev [9]

V kraju je 7 delovnih mest (stanje 2011; [9] 2001: 2 [8] ) in 5 kmetijskih in gozdarskih podjetij (stanje 2001) [8] .

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Wilhelm Rausch: Gebiets- und Namensänderungen der Stadtgemeinden Österreichs. (= Forschungen zur Geschichte der Städte und Märkte Österreichs, Band 2). Linz, 1989. S. 245.
  2. K. K. Statistische Central-Commission: Orts-Repertorium des Herzogthumes Kärnten. Auf Grundlage der Volkszählung vom 31. Dezember 1869. Carl Gerold’s Sohn, Wien 1872. S. 73.
  3. K. K. Statistische Zentralkommission (Hrsg.): Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder. Neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1900. V. Kärnten. K. K. Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1905. S. 78.
  4. Statistische Zentralkommission (Hrsg.): Spezialortsrepertorium der Österreichischen Länder. Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910. V. Kärnten. Verlag der Staatsdruckerei, Wien 1918. S. 39.
  5. Bundesamt für Statistik (Hrsg.): Ortsverzeichnis von Österreich. Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 7. März 1923. Österreichische Staatsdruckerei, Wien 1930. Abschnitt Kärnten, S. 16.
  6. handschriftlicher Nachtrag im Ortsverzeichnis 1923 (Bundesamt für Statistik (Hrsg.): Ortsverzeichnis von Österreich. Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 7. März 1923. Österreichische Staatsdruckerei, Wien 1930.) mit der Signatur II 28238 der Universitätsbibliothek Klagenfurt. Abschnitt Kärnten, S. 16.
  7. Österreichisches Statistisches Zentralamt: Ortsverzeichnis von Österreich. Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 21. März 1961. Österreichische Staatsdruckerei, 1965. S. 256.
  8. 8,0 8,1 8,2 Statistik Austria (Hrsg.): Ortsverzeichnis 2001 Kärnten. Wien 2004. S. 122.
  9. 9,0 9,1 Amt der Kärntner Landesregierung, Landesstelle für Statistik: Kärntner Ortsverzeichnis. Gebietsstand 1. 1. 2014. Klagenfurt, 2014.