Krhljar
| Krhljar | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
  | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Plodia interpunctella (Hübner, [1813]) |
Krhljar ali krhljev molj, med čebelarji imenovan tudi pelodna vešča (znanstveno ime Plodia interpunctella) je nočni metulj iz družine vešč (Pyralidae), znan kot škodljivec, čigar gosenice se prehranjujejo s spravljenimi živili v človekovih bivališčih in skladiščih. Je eden najpomembnejših skladiščnih škodljivcev med metulji sploh.[1]
Opis[uredi | uredi kodo]
Odrasli so lahko prepoznavni, saj imajo vpadljiv dvobarven vzorec na sprednjem paru kril, z belo-sivo prvo tretjino in temnim rdečkasto rjavim preostankom. Preko kril merijo skoraj 2 cm. Gosenice so umazano bele barve in dosežejo 1,25 cm v dolžino.[2]
Ekologija in življenjski krog[uredi | uredi kodo]
Živi po vsem svetu, predvsem v toplih zmernih in tropskih območjih.[2][3]
Je izrazito polifaga vrsta, saj se gosenice prehranjujejo z vsemi vrstami semen, posušenim sadjem in zelenjavo.[4] Poleg tega je razmeroma dober letalec, zato hitro kolonizira nove vire hrane. Samica izleže jajčeca posamič ali v manjših skupinah neposredno na vir hrane ali embalažo. Pravkar izlegle ličinke so zelo majhne, tako da se lahko splazijo skozi najmanjše špranje v embalaži in se pričnejo prehranjevati v notranjosti semen. Okrog mesta prehranjevanja napeljejo svilnate niti. Ko gosenica konča razvoj, se zabubi v bližini.[2]
Tako trajanje razvoja kot življenjska doba odraslih osebkov sta močno odvisna od okoljskih pogojev, predvsem temperature, vlažnosti in vrste hrane, življenjska doba odraslih pa tudi od priložnosti za parjenje.[2] Življenjski krog lahko traja od približno enega meseca pa vse do deset mesecev ali več.[5] Samica je spolno zrela zelo hitro po preobrazbi in izleže večino jajčec v prvih enem do štirih dneh. Gosenice so sposobne preiti v stanje diapavze ob neugodnih življenjskih pogojih, kar še povečuje sposobnost koloniziranja in otežuje nadzor.[2]
Odrasle živali se ne prehranjujejo, njihova edina vloga je parjenje in iskanje novih mest za odlaganje jajčec. Privablja jih svetloba. Sporazumevajo se s feromoni, predvsem feromon, ki ga izloča samica, je močno privlačen za samce.[5]
Gosenica pelodne vešče se hrani tudi s cvetnim prahom, ki ga spremeni v prah, prepreden s pajčevinastimi nitmi in iztrebki, zaradi česar velja za škodljivca v čebeljih panjih.[6]
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Boles, H.P.; Marzke, F.O. (2012). »Lepidoptera infesting stored products«. V Smith, Carroll (ur.). Insect colonization and mass production. Elsevier. str. 259–270. ISBN 9780323144117.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Sedlacek, John D.; Weston, Paul A.; Barney, Robert J. (1995). »Lepidoptera and Psocoptera«. V Subramanyam, Bhadriraju; Hagstrum, David W. (ur.). Integrated management of insects in stored products. CRC Press. str. 41–70. ISBN 9780824795221.
- ↑ Rees, David (2007). Insects of stored grain: a pocket reference. CSIRO Publishing. str. 65. ISBN 9780643099135.
- ↑ Verovnik, Rudi (2003). »Metulji«. V Sket, Boris s sod. (ur.). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 440–457. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
- ↑ 5,0 5,1 Fasulo, Thomas R.; Knox, Marie A. (2009). »Indianmeal moth«. Featured Creatures. Institute of Food and Agricultural Sciences, Univerza Floride.
- ↑ »Škodljivci«. Čebelarska zveza Slovenije. Pridobljeno 26. maja 2017.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi krhljar v Wikimedijini zbirki
