Pjast Kolar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pjast Kolar
Piast
Pjastov portret
Vojvoda Zahodnih Poljanov
PredhodnikHościsko
NaslednikSjemovit
Rojstvo740/741 (?)[1]
Smrt861 (star 120 let (?))[1]
ZakonecRzepiha
OtrociSjemovit
Vladarska hišaPjasti (ustanovitelj dinastije)
OčeHościsko
Veroizpovedslovansko poganstvo

Pjast Kolar (poljsko Piast Chościskowic, Piast Kołodziej, Piast Oracz ali Piast, latinsko Past Ckosisconis, Pazt filius Chosisconisu[2]) je bil pollegendarna oseba v srednjeveški Poljski in domnevni ustanovitelj dinastije Pjastov, ki je kasneje vladala v Kraljevini Poljski, * okoli 740/741 (?), † 861.[3]

Legenda[uredi | uredi kodo]

Pjast je omenjen v Poljski kroniki Gallusa Anonimusa,[4] v kateri sta omenjena tudi njegov oče Hościsko in žena Rzepiha. Kronika pripoveduje zgodbo o nepričakovanem obisku dveh neznancev s prošnjo, da se lahko pridružita Pjastovi družini na praznovanju 7. rojstnega dne Pjastovega sina Sjemovita. Praznovanje je bilo del poganskega obreda za mlade fante. V zameno sta gosta obljubila, da bosta začarala Pjastove klet, da bo vedno polna. Ko so to videli Pjastovi rojaki, so ga izbrali za svojega kneza namesto pokojnega kneza Popiela.

Če je Pjast res obstajal, je bil praprapraded kneza Mješka I. (okoli 930–992), prvega zgodovinskega vladarja Poljske, in prapraprapraded prvega poljskega kralja Boleslava I. Hrabrega (967–1025).

Legendarni Pjast je bil iz Gniezna, dobro utrjenega mesta z gradom, zgrajenega med 8. in 9. stoletjem na ozemlju Zahodnih Poljanov.[5]

Po legendi je Pjast umrl leta 861, star 120 let.[6]

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Spomenik Pjastu Kolarju v Złotówu

V več kot tisoč letih poljske zgodovine se ni nihče drug imenoval Pjast.[6]

Etimologijo besede pjast razlagata dve teoriji. Po prvi naj bi izhajala iz besede piasta (slovensko pesto), ki je povezana z njegovim poklicem kolarja. Po drugi teoriji naj bi beseda izhajala iz besede piastun (slovensko skrbnik, varuh) in bi lahko namigovala na njegov prvotni položaj majordoma na dvoru neznanega vladarja. Procesi, v katerih so dvorni majordomi kraljev postopoma prisvojili politični nadzor, so potekali tudi v sodobnih zgodnjesrednjeveških frankovskih dinastijah.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Prichard, James C. (1836). Researches into the Physical History of Mankind. 1. London: Houlston and Stoneman. str. 11–5 ff.
  2. Jozafat Bolesław Ostrowski (1870). Badania krytyczno-historyczne i literackie (poljsko).
  3. Norman Davies (23. avgust 2001). Heart of Europe: The Past in Poland's Present. Oxford University Press. str. 249. ISBN 978-0-19-280126-5. Pridobljeno 29. februarja 2012.
  4. Excerpts from the Gallus Anonymus' chronicle Arhivirano 2009-01-25 na Wayback Machine.. PL: Gimnazjum. Arhivirano iz izvirnika 25. januarja 2009-01-25. Pridobljeno 2. aprila 2009.
  5. Dzięcioł, W. (1966). The origins of Poland. London: Veritas.
  6. 6,0 6,1 Paweł Jasienica. Piast Poland. American Institute of Polish Culture, 1985.