Pojdi na vsebino

Philipomyia aprica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Philipomyia aprica

samec
samica
samica
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Diptera (dvokrilci)
Družina: Tabanidae (obadi)
Rod: Philipomyia
Vrsta: P. aprica
Znanstveno ime
Philipomyia aprica
(Meigen, 1820)
Sinonimi
  • Tabanus apricus Meigen, 1820
  • Tabanus infuscatus Loew, 1858
  • Tabanus zizaniae Leclercq, 1967

Philipomyia aprica je vrsta dvokrilca iz družine obadov, razširjena po gorskih predelih Evrope in Bližnjega vzhoda.

Za vrsto je značilen navzgor obrnjen zobec na zadnjem členu tipalnic in temnorjava osnovna barva hrbtne strani členov zadka. Kot pri ostalih predstavnikih rodu so oči brez odlakanosti in monotone barve brez prog ali lis, prav tako imajo monoton rjav odtenek krila.[1] So razmeroma čokati, odrasli dosežejo do okoli 18 mm v dolžino.[2]

Ekologija

[uredi | uredi kodo]

Je dnevno aktivna vrsta, ki živi na višjih nadmorskih višinah. Odrasli letajo poleti, z viškom v najtoplejših mesecih.[3] Opazovati jih je mogoče med prehranjevanjem z nektarjem, pretežno na kobulnicah,[2] samice pa za razvoj jajčec potrebujejo obrok krvi. Najpogosteje napadajo jelene, pri čemer niso povsem specializirane in se dogaja tudi, da sesajo na kravah, ki se pasejo po gorskih pašnikih.[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Krčmar, Stjepan; Hackenberger, Davorka; Hackenberger, Branimir K. (2011). »Key to the horse flies fauna of Croatia (Diptera, Tabanidae)«. Periodicum Biologorum. 113 (Suppl. 2): 1–61.
  2. 2,0 2,1 »Philipomyia aprica (Meigen, 1820)«. Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev. Prirodoslovni muzej Slovenije. Pridobljeno 4. avgusta 2020.
  3. Baldacchino, F.; Porciani, A.; Bernard, C.; Jay-Robert, P. (2013). »Spatial and temporal distribution of Tabanidae in the Pyrenees Mountains: the influence of altitude and landscape structure«. Bulletin of Entomological Research. 104 (1): 1–11. doi:10.1017/S0007485313000254.
  4. Baldacchino, F.; Gardès, L.; De Stordeur, E.; Jay-Robert, P.; Garros, C. (2014). »Blood-feeding patterns of horse flies in the French Pyrenees«. Veterinary Parasitology. 199 (3–4): 283–288. doi:10.1016/j.vetpar.2013.10.009.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]