Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)
| parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz) | |
|---|---|
| |
| parna lokomotiva št. 3 v Železniškem muzeju v Ljubljani | |
| Tip | Parna lokomotiva |
| Proizvajalec | Krauss & Co Linz |
| Model | SKGLB 1 (Meran), SKGLB 2 (Stainz) SKGLB 3 StLB 3 (Gonobitz/Konjice), SKGLB 4 StLB 4 (Heiligengeist/Sv. Duh) |
| Proizvodnja | 1892 |
| Širina tira | 760 mm (ozkotirna) |
| Prenos moči | Parni pogon |
Parna lokomotiva št. 3 velja za najstarejšo ohranjeno ozkotirno parno lokomotivo v Sloveniji, zgrajena je bila leta 1892 v tovarni Krauss & Co v Linzu, namensko za ozkotirne lokalne proge Štajerskih deželnih železnic (STmLB), konkretno za progo Poljčane - Slovenske Konjice – Zreče.
Lokomotiva št. 3 (Gonobitz/Konjice)
[uredi | uredi kodo]Parna lokomotiva št. 3 je bila zgrajena leta 1892 v Linzu pod tovarniško številko 2775[1], ta je razvidna tudi na fotografiji, Božo Rustja napačno navaja številko 2774.[2] Lokomotive tega tipa so bile zgrajene le štiri, od njih sta danes ohranjeni samo dve.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Parna lokomotiva št. 3, s kasnejšo začasno oznako SHS K3 (Konjice), je vozila po ozkotirni železniški progi Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče od odprtja proge leta 1892 do okoli leta 1930, ko so jo izločili iz prometa in jo zaradi zastarelosti in neuporabnega kotla [3] prodali kot staro železo Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Tam so jo leta 1935 obnovili, zmanjšali premer koles na 610 mm in ji vgradili nov kotel[3], ter z njo premikali vagone do leta 1968. Leto pozneje jo je železnica pridobila z zamenjavo starega železa in poslala v takratne delavnice PPVS v Novi Gorici, kjer so jo v letih 1973-1974 popravili in jo delno restavrirali. Na dan železničarjev leta 1974[3] so jo postavili kot tehnični spomenik na ljubljansko železniško postajo. V letih 1980-1981 so jo v Šiški ponovno pregledali in konzervirali, ter jo znova postavili na ljubljanski peron, kot prvo slovensko ozkotirno lokomotivo[3] , sedaj pa se nahaja v Železniškem muzeju v Ljubljani. Lokomotiva ni ohranjena v popolnoma izvirni obliki, ker so jo v železarni na Jesenicah rekonstruirali v skladu s svojimi potrebami.[2]
Tehnični podatki
[uredi | uredi kodo]| Oznaka: | SKGLB 3 StLB 3 (Gonobitz), SHS K3, O-IV (železarna Jesenice) |
| Količina: | SKGLB 1 StLB 1 (Meran) / SKGLB 2 StLB 2 (Steinz) / SKGLB 3 StLB 3 K3 (Gonobitz/Konjice) / SKGLB 4 StLB 4 (Heiligengeist/Sv. Duh) |
| Proizvajalec: | Krauss & Co Linz |
| Leto proizvodnje: | 1892 |
| Izločitev iz prometa: | SHS: 1930 |
| Osna konfiguracija: | B n2t |
| Medosna razdalja: | 1.600 mm |
| Dolžina preko odbojnikov: | 5.330 mm |
| Višina: | 3.542 m |
| Vrsta krmilja: | Stephenson[2] |
| Trdi razvoj koles: | |
| Popoln premer koles: | |
| Najmanjši polmer: | |
| Delavna teža: | 9,5 / 8,0 t |
| Teža trenja: | |
| Osna obremenitev: | 6 t |
| Največja hitrost: | 25 km/h |
| Indicirana moč: | 57 / 60 kW |
| Premer pogonskih koles: | 760 (610) mm |
| Premer koles spredaj: | 760 (610) mm |
| Premer koles zadaj: | 760 (610) mm |
| Število valjev: | 2 |
| Premer parnega valja: | 225 mm |
| Omehčava valjev: | |
| Kotlovni pritisk: | 12 bar max |
| Število ogrevalnih cevi: | |
| Površina grila: | 0,51 m² |
| Površina kurjave: | |
| Površina pregrevalnika: | 24,10 m² |
| Površina uparjanja: | 129,65 m² |
| Količina vode: | 10,5/12,0 m³ |
| Količina goriva: | 2,0 m³ |
| Zračna zavora: | redkozračna Hardy[2] |
 | Ta seznam je nepopoln. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite. |
Druge lokomotive tega tipa
[uredi | uredi kodo]Lokomotivi št. 3 Gonobitz (Konjice) in št. 4 Heiligengeist (Sv. Duh - Loče), sta bili dodeljeni na progo Poljčane - Slovenske Konjice. Lokomotivo št. 4 so leta 1918 vrnili v Avstrijo in je tam vozila na progi Kapfenberg - Au - Seewiesen. [4]
-former_train_station_1902.jpg)
Sklici in reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Austrian Steam Base
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Rustja Karel, Ozkotirna železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče, Vleka vlakov, p. 65
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Brate Tadej, Zadnje parne lokomotive na Slovenskem
- ↑ Rustja Karel, Ozkotirna železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče, Vleka vlakov, p. 64
Viri
[uredi | uredi kodo]- Rustja Karel Ozkotirna železniška proga: Poljčane – Slovenske Konjice - Zreče , Slovenj Gradec, Cerdonis, 2009. (COBISS)
- Brate Tadej Zadnje parne lokomotive na Slovenskem = The last steam locomotives in Slovenia , Ljubljana, Kmečki glas, 2006. (COBISS)
- Austrian Steam Base (angleško)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Muzejska lokomotiva Gonobitz K3
- Kratka predstavitev proge
- Zloženka o muzeju železniške proge v Zrečah[mrtva povezava]
 Tehniška dediščina v Sloveniji |
|---|