Pojdi na vsebino

Pāṇini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pāṇini
Portret
Rojstvocca. 520 pr. n. št.[1]
Shalatula[d][2]
Smrtcca. 460 pr. n. št.[1]
DržavljanstvoGandara
Poklicjezikoslovec, pisatelj, slovničar

Panini, indijski filolog, izobraženec in gramatik, ki je po mnenju zgodovinarjev živel na prehodu iz šestega v peto stoletje pred našim štetjem.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Rodil naj bi se leta 520 pr. n. št. v vasici Šalatula blizu reke Ind v današnjem Pakistanu, umrl pa okoli leta 460 pr. n. št., vendar pa te letnice niso podkrepljene z zgodovinskimi dokazi. Rodil naj bi se mami Daksi, katere ime se tudi pojavlja v nekaterih zapisih, in očetu Paninu, po katerem naj bi Panini dobil ime.

Aštadjaji

[uredi | uredi kodo]

Paninijevo najpomembnejše in najbolj kompleksno delo je Aštadjaji. Razdeljeno je na osem poglavij, v katerih Panini določi razliko med verskim jezikom in jezikom za vsakdanjo rabo (posvetnim jezikom). Sanskrt je sveti jezik hinduizma, ki naj bi nastal okoli leta 1500 pred našim štetjem in velja za jezik bogov ali izpopolnjeni jezik. V tej razpravi Panini poda osnovna pravila in definicije sanskrta, zaradi česar Aštadjaji obravnavajo kot temelj klasičnega sanskrta. V njem je opisanih in razvrščenih več kot 1700 elementov jezika kot so glagoli, samostalniki, samoglasniki ... Njegova morfološka analiza jezika je bila bolj napredna kot katerakoli zahodnjaška lingvistična študija,napisana do sredine dvajsetega stoletja. V tem delu Panini omenja tudi dela svojih predhodnikov Nirukta, Nihantu, Pratišakjas ...

Druga dela

[uredi | uredi kodo]

Poleg Aštadjaji naj bi Panini napisal tudi dve leposlovni deli, ki pa se nista ohranili.

Pomen

[uredi | uredi kodo]

V delu Aštadjaji je Panini uporabil svojevrstno metodo pomožnih simbolov. To tehniko je mnogo kasneje znova odkril Emil Post, ki jo je uporabil kot standardno metodo za oblikovanje računalniškega jezika. Paninijeva slovnica je spodbudila nastanek številnih kasnejših znanstvenih besedil. Zaradi pomembnosti njegovega dela se zato Paninija primerja celo z grškim matematikom Evklidom.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 MacTutor History of Mathematics archive — 1995.
  2. http://www.pib.nic.in/release/release.asp?relid=3583