Domača ovca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Oven)
Jump to navigation Jump to search
Domača ovca
Čreda ovc
Čreda ovc
Ohranitveno stanje taksona
udomačen
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Družina: Bovidae (votlorogi)
Poddružina: Caprinae (koze)
Rod: Ovis (ovca)
Vrsta: O. aries
Znanstveno ime
Ovis aries
Linnaeus, 1758

Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovca (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovce in koze lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Domača ovca sodi med relativno majhne prežvekovalce. Običajno je žival poraščena s kodrasto dlako, ki se imenuje volna, na glavi pa imajo nekatere pasme spiralno oblikovane rogove. Za nekatere pasme ovc je značilno, da rogov nimajo, pri nekaterih pa so rogovi prisotni le pri samcih. Večina rogatih pasem ima po en par rogov, nekatere pa imajo lahko več parov.[1][2] Od divjih sorodnikov se domača ovca loči po več značilnostih, ki so posledica načrtnega križanja in ustvarjanja pasem s strani človeka.[3][4] Ena takih značilnosti je barva dlake, ki je pri divjih ovcah običajno v rjavih tonih in je znotraj vrste podobna. Pri domači ovci je barva dlake lahko znotraj posamezne vrste različna. Barvni odtenki variirajo od bele do čokoladno rjave in celo pisane ali lisaste.[5][6]

Prvih nekaj let se lahko starost ovce določi glede na prednje zobe. Osem prednjih mlečnih zob namreč do četrtega leta starosti postopno zamenjajo stalni. S starostjo začnejo ovce izgubljati stalne zobe, zaradi česar se težje pasejo. Po četrtem letu starosti tako ovce začnejo pešati, kljub temu pa lahko doživijo starost od 10 do 12 let, nekatere pasme celo do 20.[1][7][8] Ovce imajo odličen sluh in so občutljive na hrup.[9] Zaradi horizontalnih kvadratnih zenic imajo odličen periferni vid, ki lahko doseže kot med 270° in 320°, zaradi česar lahko ovce vidijo za svoj hrbet brez obračanja glave.[10][11] Tako široko vidno polje velja za vrste, katerih obrazi niso poraščeni z dolgo dlako. Vrste, ki so po obrazih poraščene z dolgo dlako je potrebno zaradi njihove varnosti striči tudi tam.[12] Globinski vid je pri ovcah slab, zaradi česar se raje zadržujejo izven senčnatih delov.[13] Iz istega razloga se med umikanjem ovce pogosteje premikajo navkreber. Imajo občutljiv voh, kot ostale vrste svojega rodu pa iz posebnih žlez ob očeh in med parklji, katerih namen pa ni povsem jasen.[14] Obrazne žleze najverjetneje igrajo pomembno vlogo med parjenjem.[15] Žleze na nogah lahko imajo isti namen,[15] nekateri znanstvneiki pa so mnenja, da ovcam izločanje smrdljivega izločka pomaga pri orientaciji.[14]

Primerjava s kozami[uredi | uredi kodo]

Ovce in koze so bližnje sorodnice, ki sta obe razvrščeni v poddružino Caprinae. Kljub temu, da gre za različni vrsti živali, pa se lahko pojavijo hibridi, ki pa so vedno neplodni. Križanec med ovco in kozo se imenuje »kovca«.[16]

Sicer pa je vizualni razlik med ovco in kozo kar nekaj. Samci koz imajo značilne brade, ki jih ovni nimajo, poleg tega pa imajo ovce razdeljeno zgornjo ustnico in viseč rep. Koze običajno rep nosijo obrnjen navzgor in imajo pogosteje rogove, le-ti pa niso spiralno ukrivljeni.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Največje gojiteljice ovc — 2013
(v milijonih)
Zastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 180
Zastava Avstralije Avstralija 89
Zastava Indije Indija 75
Sudan Sudan 52,5
Iran Iran 50,2
Zastava Nigerija Nigerija 39
Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo 32,9
Zastava Nove Zelandije Nova Zelandija 30,8
Skupaj svet 1.172,8
Vir:UN Food & Agriculture Organisation (FAO)

Po ekonomski pomembnosti so prašiči, kokoši in govedo prehiteli nekdaj bolj razširjene ovce. Kitajska (136,4 milijonov), Avstralija (79 milijonov), Indija (65 milijonov) in Iran (53,8 milijonov glav ovac) imajo največje črede, skupno pa je na svetu milijarda ovac (podatki za 2008[17]). Ovce so pomembne prevsem za lokalno ekonomijo držav v razvoju, na zahodu pa tudi v smislu trajnostnega razvoja v kmetijstvu.

Volni je po odkritju umetnih vlaken cena zelo padla, pravzaprav je v Sloveniji razširjena praksa kompenzacija "blago za blago", surovo volno se menjava za volnene izdelke, kot so odeje, preje, toplotne in zvočne izolacije. Volna vsebuje tudi linolin, mešanico maščobnih kislin, ki se uporablja v kozmetiki.

Ovčje meso (ovčetina, bravina) je popularno predvsem v sredozemskih državah, osrednji in južni Aziji in Avstraliji. V Sloveniji se uporablja zlasti jagnjetina, kuhana ali pečena, ki je mehkejša in nima tako izrazitega vonja in okusa.

Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija[18]. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort.

V znanosti[uredi | uredi kodo]

Jean-Baptiste Denys, zdravnik v službi francoskega kralja Ludvika XIV. je izvedel prvo transfuzijo krvi z ovce na človeka leta 1667. Prvi poskusi so bili uspešni, najverjetneje zaradi majhne količine prenešene krvi, zaradi česar ni prišlo do alergijske reakcije. Kasnejši poskusi so bili neuspešni, transfuzija je bila prepovedana in pozabljena naslednjih 150 let[19].

Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.

Črna ovca[uredi | uredi kodo]

Večina pasem ovc je bele barve, ker se črna barva deduje recesivno. Kljub temu so nekatere pasme praviloma črne. Na barvo vpliva gen ASIP ali aguti signalni protein. Poznamo različne barvne fenotipe, ki so posledica različnih genotipov. Dominantno belo barvo tako določa genotip AWt/AWt, črno barvo (tudi non-aguti ali recesivno samoobarvanje pa genotip Aa/Aa. Dodatni vzorci so na primer jazbečev obraz (Ab/Ab) in temnejše telo s svetlejšim delom po trebuhu (A*/A*). Kombinacije alelov (heterozigotne živali) dajejo barvni vzorec dominantnega alela. Bela barva (AWt) je dominantna nad vsemi, povzroči jo 190 kbp tandemska podvojitev, ki zajema gena ASIP in AHCY (adenozilhomocisteinaza) in promotor gena ITCH (ubikviti protein ligaza). Črna barva je posledica alela ASIP (nepodvojen) s tihim promotorjem.[20]

Po SSKJ-ju je črna ovca tudi izraz za nekoga, ki izstopa ali je drugačen. Izraz je znan tudi v številnih drugih jezikih.

Pasme ovc v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Abecedni vrstni red:

Druge pasme[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Visokogorska paša (Vršič) 
Jagnje, mlada ovca 
Črna ovca 

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Ensminger
  2. ↑ Schoenian, Susan. "Sheep Basics". Sheep101.info. Pridobljeno dne 2007-11-27. 
  3. ↑ Budiansky, pp. 97–98.
  4. ↑ Budianksy, pp. 100–01.
  5. ↑ "Natural Colored Sheep". Rare Breeds Watchlist. Rocky Mountain Natural Colored Sheep Breeders Association. January 2007. Pridobljeno dne 2008-01-05. 
  6. ↑ "An introduction to coloured sheep". British Coloured Sheep Breeders Association. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-11-10. Pridobljeno dne 2008-01-05. 
  7. ↑ Schoenian, Susan. "Sheep Basics". Sheep101.info. Pridobljeno dne 2007-11-27. 
  8. ↑ Smith et al.
  9. ↑ Smith et al., p. 5.
  10. ↑ Weaver
  11. ↑ Shulaw, Dr. William P. (2006). "Sheep Care Guide". American Sheep Industry Association. Pridobljeno dne 2008-09-08. 
  12. ↑ Terrill, C. E.; Hazel, L. N. (1946). "Heritability of neck folds and face covering in range Rambouillet lambs as evaluated by scoring". J. Anim. Sci. 5: 170–179. 
  13. ↑ Brown, Dave; Sam Meadowcroft (1996). The Modern Shepherd. Wharfedale Road, Ipswich 1P1 4LG, United Kingdom: Farming Press. ISBN 0-85236-188-2. 
  14. ↑ 14,0 14,1 Smith et al., p. 4.
  15. ↑ 15,0 15,1 Simmons & Ekarius
  16. ↑ "Rezultat nenačrtnega parjenja ovce in koze je ...". Delo. 4. april 2014. Pridobljeno dne 13. marec 2018. 
  17. ↑ The Statistics Division of the FAO 
  18. ↑ Ovčje mleko - v angleščini
  19. ↑ "Jean-Baptiste Denis". PBS. Pridobljeno dne 2011-06-16. 
  20. ↑ Belinda J. Norris, Vicki A. Whan (2008). "A gene duplication affecting expression of the ovine ASIP gene is responsible for white and black sheep" (PDF). Genome Research 18: 1282–1293. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Budiansky, Stephen (1999). The Covenant of the Wild: Why animals chose domestication. Yale University Press. ISBN 0-300-07993-1. 
  • Simmons, Paula; Carol Ekarius (2001). Storey's Guide to Raising Sheep. North Adams, MA: Storey Publishing LLC. ISBN 978-1-58017-262-2. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Poglejte si besedo ovca ali Ovca v Wikislovarju, prostem slovarju.
Poglejte si besedo oven ali Oven v Wikislovarju, prostem slovarju.
Poglejte si besedo jagnje ali Jagnje v Wikislovarju, prostem slovarju.
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Domača_ovca&oldid=5135429«