Osnovne človekove potrebe
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Osnovne človekove potrebe, povzete po šoli "Lestvice človekovega razvoja", ki so jo razvili Manfred Max Neef in drugi (Antonio Elizalde in Martin Hopenhayn), so ontološke (izhajajo iz stanja biti človek), maloštevilne, končne in razvrstljive (v nasprotju z običajnim pojmom ekonomskih "zahtev", ki so neskončne in nenasitljive).[1] So tudi stalne v vseh človeških kulturah in vseh zgodovinskih časovnih obdobjih. Kar se spreminja s časom in med kulturami, so strategije za njihovo izpolnitev. Človekove potrebe je treba razumeti kot sistem - tj. so med seboj povezane in interaktivne. V tem sistemu v nasprotju z izhodišči zahodnih psihologov, kot so Maslow, ni hierarhije potreb (razen osnovne potrebe po preživetju), temveč so za proces njihovega zadovoljevanja značilne hkratnost, komplementarnost in kompenzacije.
Manfred Max-Neef je s sodelavci razvil taksonomijo človekovih potreb in postopek, s katerim lahko skupnosti razpoznajo svoje "bogastvo" in "revščino" glede na to, koliko so v njih zadovoljene osnovne človekove potrebe.
Max-Neef razvršča osnovne človekove potrebe na:
- eksistenco,
- zaščito,
- naklonjenost,
- razumevanje,
- sodelovanje,
- prosti čas,
- ustvarjanje,
- identiteto in
- svobodo.
V nasprotju z razširjenim prepričanjem rekreacija ni osnovna človekova potreba.
Potrebe so definirane tudi po eksistenčnih kategorijah bitja, imetja, početja in interagiranja, te razsežnosti pa določajo matrico s 36 celicami.[2]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ Manfred A. Max-Neef with Antonio Elizalde, Martin Hopenhayn. (1991). Human scale development: conception, application and further reflections. New York: Apex. Chpt. 2. “Development and Human Needs”, str. 18.
- ↑ Human Needs and Human-scale Development
| Potreba | Biti (lastnosti) | Imeti (stvari) | Početi (dejavnosti) | Interagiranje (situacije) |
|---|---|---|---|---|
| Preživetje | telesno in duševno zdravje | hrana, zavetje, delo | hraniti, oblačiti, počivati, delati | življenjsko okolje, družbeno okolje |
| Zaščita | skrb, prilagodljivost, avtonomnost | socialna varnost, zdravstveni sistemi, delo | sodelovati, načrtovati, skrbeti za, pomagati | družbeno okolje, bivališče |
| Naklonjenost | spoštovanje, smisel za humor, velikodušnost, čutnost | prijateljstvo, družina, razmerje z naravo | deliti, skrbeti za, ljubiti se, izražati čustva | zasebnost, intimna razsežnost skupnega bivanja |
| Razumevanje | Sposobnost kritičnosti, radovednost, intuicija | Literatura, učitelji, politika, izobraževanje | analizirati, preučevati, posredovati, raziskovati | šole, družine, univerze, skupnosti |
| Sodelovanje | Sprejemanje, posvetitev, smisel za humor | Odgovornosti, dolžnosti, delo, pravice | sodelovati, ne strinjati se, izražati mnenje | društva, stranke, cerkve, soseske |
| Prosti čas | domišljija, mir, spontanost | igre, zabave, spokojnost uma | sanjarjenje, spominjanje, sproščanje, zabavanje | pokrajine, intimni prostori, kraji za samoto |
| Ustvarjanje | domišljija, drznost, domiselnost, radovednost | sposobnosti, veščine, delo, tehnike | izumljati, graditi, oblikovati, delati, skladati, interpretirati | prostori za izražanje, delavnice, občinstva |
| Identiteta | občutek pripadnosti, samospoštovanje, doslednost | jezik, religije, delo, običaji, vrednote, norme | spoznavanje samega sebe, rast, poveritev | kraji, ki jim pripadamo, vsakodnevne situacije |
| Svoboda | avtonomnost, strast, samospoštovanje, odprtost | enake pravice | nestrinjanje, izbira, tveganje, razvijanje zavedanja | kjer koli |