Ortoreksija nervoza
Ortoreksija nervoza je predlagana[1] motnja hranjenja, patološka obsedenost z zdravo in biološko »čisto« hrano, oziroma pretirano izogibanje hrani, ki naj bi bila nezdrava,[2][3] kar vodi do izrazitih prehranskih omejevanj. Leta 1997 jo je prvi opisal psiholog Steven Bratman, in sicer kot vzporedno motnjo z ostalimi motnjami hranjenja, na primer anoreksijo nervozo.[4] Izraz ortoreksija izhaja iz grške besede ορθο- (ortho, "pravilen"), in όρεξις (orexis, "tek"), dobesedno prevedeno 'pravi tek', v praksi pa pomeni 'pravilna prehrana'. Za razliko od anoreksije so bolniki zadovoljni s svojo telesno podobo, toda hrane ne vnašajo v telo, ker omejujejo njeno sestavo ali vnos na splošno, saj pogosto ne vedo, kaj je v njej. S pomočjo nadzora nad hrano naj bi si oseba tudi odpravila občutek pomanjkanja nadzora.
Pojav v psihologiji zaenkrat še ni splošno sprejet kot duševna motnja, tudi zadnja izdaja ameriškega Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj ga ne vključuje,[3] objavljenih pa je bilo več preliminarnih študij in prispevkov, ki se ukvarjajo s teoretsko osnovo.[5][6][7]
Bratmanov test[uredi | uredi kodo]
Če naj bi za neko osebo želeli oceniti izpostavljenost motnji, bi o tveganju lahko govorili pri pozitivnem odgovoru na štiri ali več izmed naslednjih vprašanj:
- Ali razmišljate o zdravi prehrani več kot tri ure na dan?
- Ali načrtujete obroke za več dni vnaprej?
- Ali vam je prehrambna vrednost obroka važnejša od uživanja v hrani?
- Ali se vam je ob ukvarjanju s kvaliteto prehrane znižala kvaliteta življenja?
- Ali postajate čedalje strožji v izboru kvalitete hrane, ki jo uživate?
- Se počutite bolj samozavestni, ko jeste zdravo hrano?
- Ste se zaradi zdrave prehrane odrekli hrani, v kateri ste nekoč uživali?
- Ali se zaradi vašega načina prehranjevanja umikate iz kroga družine ali družbe?
- Ali se počutite krive, če jeste hrano, ki ni del vaših pravil prehranjevanja?
- Ali vas uživanje zdrave hrane pomirja in omogoča kontrolo nad sabo?[4]
Najpogosteje motnjo zasledimo pri mladih, uspešnih in inteligentnih ženskah, sicer pa, tako kot pri drugih motnjah hranjenja, za ortoreksijo zbolevajo tudi moški. Pogosto se izkaže, da so iste osebe v preteklosti že imele težave z motnjami hranjenja.
Zdravljenje[uredi | uredi kodo]
Ko pride do zunanjih znakov (hujšanje) in do omejitve socialnih stikov zaradi izogibanja druženja ob potencialno škodljivi hrani, nastopi čas za ambulantno ali, v težjih primerih, bolnišnično zdravljenje; zdravljenje lahko traja do več let. Zdravljenje vključuje tudi psihoterapevtsko pomoč.[4]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Hill, Amelia (16. avgust 2009). »Healthy food obsession sparks rise in new eating disorder«. The Guardian. London. Pridobljeno 16. oktobra 2010.
- ↑ Bratman, Steven (4. junij 2009). »What is Orthorexia?«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2014. Pridobljeno 16. oktobra 2010.
- ↑ 3,0 3,1 Rochman, Bonnie (12. februar 2010). »Orthorexia: Can Healthy Eating Be a Disorder?«. Time. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2012. Pridobljeno 4. januarja 2012.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 »Ortoreksija: ko preveč zdrava prehrana škoduje«. Dnevnik. 11. september 2014. Pridobljeno 11. septembra 2014.
- ↑ Donini, L.M.; Marsili, D.; Graziani, M.P.; Imbriale, M.; Cannella, C. (2005). »Orthorexia nervosa: Validation of a diagnosis questionnaire«. Eating and Weight Disorders - Studies on Anorexia, Bulimia and Obesity. Zv. 10, št. 2. str. e28–e32. doi:10.1007/BF03327537.
- ↑ Kummer, A.; Dias, F.MV.; Teixeira A.L. (2008). »On the concept of orthorexia nervosa«. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports. Zv. 18, št. 3. str. 395–396. doi:10.1111/j.1600-0838.2008.00809.x.
- ↑ Brytek-Matera, Anna (2012). »Orthorexia nervosa – an eating disorder, obsessive-compulsive disorder or disturbed eating habit?«. Archives of Psychiatry and Psychotherapy. Zv. 1. str. 55–60.
