Ogled vira Orléans

{{Infobox French commune
|name                   = Orléans 
|commune status         = [[Prefektura (Francija)|prefektura]] in [[občine Francije|občina]]
|image                  = {{Photomontage|center|
| photo1a = Rue Jeanne dArc Tramway Orleans.jpg
| photo2a = La place Jeanne D'Arc, Orléans.jpg
| photo3a = Statue of Jeanne d'Arc in Orléans A.jpg
| photo3b = France Orleans Pont George V Cathedrale 01.JPG
| size  = 300
| spacing  = 2
}}
|caption                = Od zgoraj navzdol, z leve na desno: Rue Jeanne d'Arc in [[Orléanska stolnica]], place du Martroi, kip Ivane Orleanske, [[most Jurija V.,Orléans|most Jurija V.]] 
|image flag             = Flag of Orléans, France.svg
|image coat of arms = Coat of Arms of Orléans.svg
|arrondissement         = Orléans
|canton                 = Orléans-1, 2, 3 in 4 in kanton La Ferté-Saint-Aubin
|coordinates            = {{coord|47.9025|1.9090|format=dms|display=inline,title}}
|INSEE                  = 45234
|postal code            = 45000
|mayor                  = Serge Grouard<ref>{{navedi splet|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|publisher=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=13 September 2022|language=fr}}</ref>
|party                  = 
|term                   = 2020&ndash;2026
|intercommunality       = Orléans Métropole
|elevation m            = 116
|elevation min m        = 90
|elevation max m        = 124
|area km2               = 27,5
|population             = {{France metadata Wikidata|population_total}}
|population date        = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}
|population footnotes   = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}
|metro area pop         = 451.373
|metro area pop date    = 2019<ref name=compar>{{navedi splet |title=Comparateur de territoire |url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=AAV2020-008+UU2020-44701+COM-44109 |access-date=17 June 2022 |publisher=[[INSEE]]}}</ref>
|website                = http://www.orleans.fr/
|urban pop=282904
|urban pop date=2018<ref name=compar/>
|urban area km2=289,5
|metro area km2=3422
|population demonym=Orléanais
|urban area date=2018
|metro area date=2018
|population ranking=
}}
'''Orléans''' je zgodovinsko in glavno [[mesto]] osrednje [[Francija|francoske]] [[Francoske regije|regije]] [[Center-Val de Loire]], [[občine Francije|občina]] in [[Prefektura (Francija)|prefektura]] [[Loiret (departma)|departmaja Loiret]] in približno 120 kilometrov jugozahodno od [[Pariz]]a.

Orléans leži ob reki [[Loara|Loari]], ugnezden v osrčju [[dolina Loare|doline Loare]], ki je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine, kjer reka zavije proti jugu proti Centralni masiv|Centralnemu masivu]g. Leta 2019 je imelo mesto znotraj občinskih meja 116.269 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/2011101?geo=COM-45234 |title=Dossier complet − Commune d'Orléans (45234) &#124; Insee |language=fr |publisher=Insee.fr |date=2022-09-22 |accessdate=2022-10-01}}</ref> Orléans je središče Orléans Métropole, ki ima 288.229 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/2011101?geo=EPCI-244500468 |title=Dossier complet − Intercommunalité-Métropole de Orléans Métropole (244500468) &#124; Insee |language=fr |publisher=Insee.fr |date=2022-09-22 |accessdate=2022-10-01}}</ref> Večje metropolitansko območje ima 451.373 prebivalcev, kar je 20. največje v Franciji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/2011101?geo=AAV2020-025 |title=Dossier complet − Aire d'attraction des villes 2020 d'Orléans (025) &#124; Insee |language=fr |publisher=Insee.fr |date=2022-09-22 |accessdate=2022-10-01}}</ref>

Mesto dolguje svoj razvoj od antike trgovskim izmenjavam, ki izhajajo iz reke. Pomembno rečno trgovsko pristanišče je bilo sedež skupnosti trgovcev, ki so pogosto hodili po Loari. V [[Merovingi|merovinškem]] obdobju je bilo glavno mesto [[Francosko kraljestvo|francoskega kraljestva]] in je imelo pomembno vlogo v [[stoletna vojna|stoletni vojni]], še posebej znano po vlogi [[Ivana Orleanska|Ivane Orleanske]] med obleganjem Orléansa. Vsak prvi teden v maju od leta 1432 se mesto med Ivaninimi prazniki pokloni »Deklici Orléanski«, ki je uvrščena na seznam nesnovne kulturne dediščine v Franciji. Eno najstarejših evropskih univerz je leta 1306 ustanovil [[papež Klemen V.]] in jo leta 1966 ponovno ustanovil kot Univerzo v Orléansu, ki je leta 2019 gostila več kot 20.000 študentov.<ref>{{navedi splet | url=https://www.larep.fr/orleans-45000/actualites/il-y-aurait-pres-de-20-000-etudiants-a-orleans-vrai-ou-faux_13927992/ | title=Vérification - Il y aurait près de 20.000 étudiants à Orléans : Vrai ou faux ? | date=6 May 2021 }}</ref>

Otok Île d'Orléans v [[Quebec]]u v [[Kanada|Kanadi]] , Orléans v [[Ontario|Ontariu]] in nekdanji francoski koloniji [[New Orleans]] v Louisiani so poimenovani po Orléansu v Franciji.

== Zgodovina ==
=== Prazgodovina in Rimsko cesarstvo ===
''Cenabum'' je bil galsko oporišče, eno glavnih mest plemena Carnuti, kjer so Druidi imeli svojo letno skupščino. Carnute so pobili, mesto pa je uničil [[Julij Cezar]] leta 52 pr. n. št..<ref>{{navedi splet|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.02.0001:book=7:chapter=28|title=C. Julius Caesar, Gallic War, Book 7, chapter 28|website=www.perseus.tufts.edu|access-date=2018-02-16}}</ref> V poznem 3. stoletju našega štetja je rimski cesar [[Avrelijan]] ponovno zgradil mesto in ga po sebi preimenoval v ''civitas Aurelianorum'' (Avrelijanovo mesto).<ref>{{navedi splet|last=Larousse|first=Éditions|title=Orléans - LAROUSSE|url=https://www.larousse.fr/encyclopedie/ville/Orl%C3%A9ans/136330|access-date=2021-04-28|website=www.larousse.fr|language=fr}}</ref> Ime se je kasneje razvilo v Orléans.<ref>For an exact etymology, see ''Cenabum, Aurelianis, Orléans'' de Jacques Debal (Coll. Galliae civitates, Lyon, PUL, 1996)</ref>

Leta 442 je [[Flavij Aetij]], rimski poveljnik v Galiji, zaprosil Goara, poglavarja iranskega plemena [[Alani|Alanov]] v regiji, da pride v Orleans in nadzoruje uporne domorodce in [[Vizigoti|Vizigote]]. V spremstvu [[Vandali|Vandalov]] so Alani leta 408 prečkali Loaro. Ena od njihovih skupin, pod Goarjem, se je pridružila rimskim silam Flavija Aetija, da bi se borila proti [[Atila|Atili]], ko je leta 451 vdrl v Galijo, in sodelovala v bitki pri Châlonu pod njihovim kraljem Sangibanom. Goar je svojo prestolnico ustanovil v Orléansu. Njegovi nasledniki so kasneje prevzeli posestva v regiji med Orléansom in Parizom. Nastanjeni v Orléansu in ob Loari so bili neposlušni (ubijali so mestne senatorje, ko so menili, da so bili plačani prepočasi ali premalo) in so jim lokalni prebivalci zamerili. Številni prebivalci okoli sedanjega mesta imajo imena, ki pričajo o prisotnosti Alanov – ''Allaines''. Tudi veliko krajev v regiji nosi imena alanskega izvora.<ref>[http://www.marres.education/alans.htm marres.education] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200520022911/https://www.marres.education/alans.htm |date=2020-05-20 }}. Accessed January 2016.</ref>

=== Zgodnji srednji vek ===
V [[Merovingi|merovinškem]] obdobju je bilo mesto glavno mesto kraljestva Orléans po razdelitvi kraljestva s strani [[Klodvik I.|Klodvika I.]], nato pa je pod [[Kapetingi]] postalo glavno mesto grofije in vojvodine, ki jo je v apanaži imela hiša Valois-Orléans. Družina Valois-Orléans je kasneje pristopila na francoski prestol prek [[Ludvik XII. Francoski|Ludvika XII.]], nato pa [[Franc I. Francoski|Franca I.]] Leta 1108 je [[Ludvik VI. Francoski]] postal eden redkih francoskih monarhov, ki so bili okronani zunaj [[Reims]]a, ko ga je v [[Orléanska stolnica|orléanski stolnici]] okronal Daimbert, nadškof v [[Sens]]u.

=== Visoki srednji vek ===
[[File:View of Orléans 1428 - Project Gutenberg etext 19488.jpg|thumb|left|Orléans septembra 1428, v času obleganja Orléansa.]]
[[File:Vigiles du roi Charles VII 18.JPG|thumbnail|250px|left|Upodobitev francoskih čet iz 5. st., ki napadajo angleško utrdbo med obleganjem Orléansa]]
Mesto je bilo vedno strateška točka na Loari, saj je bilo na skrajni severni točki reke in tako najbližje Parizu. Čez nevarno reko Loaro je bilo nekaj mostov, Orléans je imel enega od njih in je tako postal – skupaj z [[Rouen]]om in [[Pariz]]om – eno izmed treh najbogatejših mest v srednjeveški Franciji.

Na južnem bregu je »châtelet des Tourelles« varoval dostop do mostu. To je bilo prizorišče bitke 8. maja 1429, ki je [[Ivana Orleanska|Ivani Orleanski]] omogočil vstop in odstranitev obleganja [[Plantageneti|Plantagenetov]] med [[stoletna vojna|stoletno vojno]] s pomočjo kraljevih generalov Dunoisa in Florenta d'Illiersa. Prebivalci mesta so ji ostali zvesti in hvaležni vse do danes, klicali so jo »la pucelle d'Orléans« (devica orléanska), ji ponudili hišo meščanskega razreda v mestu in prispevali k njeni odkupnini, ko je je bil ujeta.
[[File:Orleans Monument Joan of Arc.jpg|thumb|Kip Ivane Orleanske, Place du Martroi]]

=== 1453 do 1699 ===
[[File:1581-Aurelia Franciae civitas ad Ligeri flu.JPG|thumb|left|''Aurelia Franciae civitas ad Ligeri flu. sita'' (1581)]]
[[File:Hôtel Groslot, Orléans, France, 2012..JPG|thumb|Renesančni Hôtel Groslot]]
Ko se je stoletna vojna končala, si je mesto povrnilo nekdanjo blaginjo. Most je prinesel cestnine in davke, prav tako trgovci, ki so šli skozi mesto. K njegovemu razcvetu je veliko pripomogel tudi kralj [[Ludvik XI. Francoski|Ludvik XI.]], ki je oživil kmetijstvo v okolici (zlasti izjemno rodovitno zemljo v okolici Beauceja) in znova zagnal gojenje žafrana v Pithiviersu. Kasneje, v času [[renesansa|renesanse]], je mestu koristilo to, da je postalo modno za bogate gradove, da potujejo po dolini Loare (modo, ki jo je začel sam kralj, čigar kraljeva področja so vključevala bližnje dvorce v [[Château de Chambord|Chambordu]], [[Château d'Amboise|Amboiseu]], [[Château of Blois|Bloisu]] in [[Château de Chenonceau|Chenonceauju]]).

[[Univerza v Orléansu]] je tudi prispevala k prestižu mesta. Specializirala se je za pravo in je bila zelo cenjena po vsej Evropi. Tam so sprejeli in nastanili [[Jean Calvin|Jeana Calvina]] (in med bivanjem napisal del svojih reformnih tez), v zameno pa je [[Henrik VIII. Angleški]] (ki se je opiral na Calvinovo delo, ko se je ločil od Rima) ponudil financiranje štipendije na univerzi. Veliko drugih protestantov je dobilo zatočišče v mestu. Jean-Baptiste Poquelin, bolj znan pod psevdonimom [[Molière]], je prav tako študiral pravo na univerzi, a je bil izključen, ker se je udeležil karnevala, ki je bil v nasprotju z univerzitetnimi pravili.

Od 13. decembra 1560 do 31. januarja 1561 so francoske generalne države po smrti [[Franc II. Francoski|Franca II.]], najstarejšega sina [[Katarina Medičejska|Katarine Medičejske]] in Henrika II. Umrl je v hotelu Groslot v Orléansu s svojo kraljico Marijo ob strani.

Stolnica je bila večkrat prezidana. Za sedanjo stavbo je prvi kamen položil Henrik IV., delo na njej pa je trajalo stoletje. Tako je mešanica slogov pozne [[renesančna arhitektura|renesanse]] in zgodnjega [[rokoko|sloga Ludvika XIV.]] ter ena zadnjih stolnic, ki so bile zgrajene v Franciji.

=== 1700–1900 ===
Ko je Francija kolonizirala Ameriko, je bilo ozemlje, ki ga je osvojila, ogromno, vključno s celotno reko [[Misisipi]] (katere prvo evropsko ime je bilo reka Colbert), od njenega ustja do izvira na mejah Kanade. Njegovo glavno mesto so poimenovali [[New Orleans]] (''la Nouvelle-Orléans'') v čast regenta Ludvika XV., [[Filip II. Orleanski|vojvode Orleanskega]], naseljeno pa je bilo s francoskimi prebivalci pred grožnjo britanskih čet na severovzhodu.

Vojvode Orléanski so komajda kdaj obiskali svoje mesto, saj so kot kraljevi bratje ali bratranci prevzeli tako pomembno vlogo v dvornem življenju, da so ga komaj kdaj lahko zapustili. Vojvodstvo Orléans je bilo največje med francoskimi vojvodinami, ki se je začelo pri Arpajonu, nadaljevalo do [[Chartres]]a, [[Vendôme|Vendôma]], [[Blois]]a, [[Vierzon]]a in [[Montargis]]a. Vojvodov sin je nosil naziv vojvoda Chartresa. Dediščine velikih družin in zakonskih zvez so jima omogočile kopičenje ogromnega bogastva, za enega od njiju, Filipa Égalitéja, pa včasih pravijo, da je bil takrat najbogatejši človek na svetu. Njegov sin, kralj [[Ludvik-Filip I. Francoski]], je podedoval družinsko bogastvo Penthièvre in Condé.

Leta 1852 so bile ustanovljene železniške družbe Pariz-Orléans in znameniti [[Gare d'Orsay]] v Parizu. V [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870 je mesto zaradi svoje geografske lege ponovno postalo strateško pomembno in 13. oktobra istega leta so ga zasedli Prusi. ''Armée de la Loire'' je bila ustanovljena pod ukazom generala d'Aurelle de Paladines in se je ustalila nedaleč od Orléansa v Beauceju.

=== 1900 do danes ===
[[File:US Army medics in Orleans, France 1944-08-19.JPEG|thumb|210px|Zdravniki ameriške vojske v Orleansu, 1944]]
Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je nemška vojska železniško postajo Orléans Fleury-les-Aubrais naredila za eno svojih osrednjih logističnih železniških vozlišč. Pont Georges V. je bil preimenovan v ''pont des Tourelles''.<ref>World-wide current events of 16 May 1941, available on the site of the [[Institut national de l'audiovisuel|INA]] ([http://www.ina.fr/archivespourtous/index.php?vue=notice&id_notice=AFE85000506 direct link]).</ref> V Beaune-la-Rolande je bilo zgrajeno tranzitno taborišče za deportirance. Med vojno je ameriško letalstvo močno bombardiralo mesto in železniško postajo ter povzročilo veliko škode. Mesto je bilo eno prvih, ki so ga obnovili po vojni: načrt obnove in izboljšave mesta, ki sta ga začela Jean Kérisel in Jean Royer, je bil sprejet že leta 1943, dela pa so se začela že v začetku leta 1945. Ta obnova delno identično reproducirali izgubljeno, kot je Royale in njegove arkade, uporabili pa so tudi inovativne tehnike montaže, kot je Îlot 4 pod vodstvom arhitekta Pola Abrahama.<ref>Joseph Abram, ''L'architecture moderne en France, du chaos à la croissance'', tome 2, éd. Picard, 1999, pp. 28 et 37–38</ref>

Nekdanje veliko mesto je danes povprečno veliko mesto z 250.000 prebivalci. Še vedno uporablja svoj strateško osrednji položaj, manj kot uro od francoske prestolnice, da bi privabil podjetja, ki jih zanima zmanjšanje transportnih stroškov.

== Geografija ==
[[File:ORLEANS From Flight ORY-MAD 737 EC-LQX (7951291066).jpg|thumb|left|Orléans iz zraka|270px]]
Orléans leži na severnem okljuku Loare, ki prečka vzhod proti zahodu. Orléans spada v odsek ''Doline Loare'' (''Vallée de la Loire med Sully-sur-Loire in Chalonnes-sur-Loire''), ki ga je UNESCO leta 2000 vpisal na seznam svetovne dediščine. Glavno mesto [[Orléanais]]a (nekdanja francoska provinca), 120 kilometrov jugozahodno od Pariza, na severu meji na regijo Beauce, natančneje na [[Orléanski gozd]] (francosko ''forêt d'Orléans'') in sosesko Orléans-la-Source, ter na regijo Sologne na jugu.

Pet mostov v mestu prečka Loaro: [[Pont de l'Europe (Orléans)|Pont de l'Europe]], Pont du Maréchal Joffre (imenovan tudi Pont Neuf), Pont George-V (imenovan tudi Pont Royal, po katerem poteka občinski tramvaj), Pont René-Thinat in Pont de Vierzon (železniški most).
[[File:Orléans Pont George V 01.jpg|thumb|right|[[Most Jurija V., Orléans]]|270px]]

Severno od Loare (''rive droite'') je majhen hrib (102 m) pri mostu Jurija V., 110 m pri Place du Martroi), ki se rahlo dviga do 125 m pri la Croix Fleury, na mejah Fleury-les-Aubrais. Nasprotno pa je na jugu (na ''rive gauche'') blaga depresija do približno 95 m nadmorske višine (pri Saint-Marceauju) med Loaro in reko Loiret, označena kot »neuporabno območje« (območje tveganja poplav). 

Konec 1960-ih je nastala soseska Orléans-la-Source, 12 kilometrov južno od prvotne občine in ločena z Val d'Orléansom in reko Loiret (katere izvir je v Parc Floral de la Source). Nadmorska višina te četrti se giblje od približno 100 do 110 m (330 do).

=== Podnebje ===
Orléans ima oceansko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfb''), podobno kot v večjem delu osrednje Francije. Julij, najtoplejši mesec, ima povprečno temperaturo 19,4 °C in najvišjo 25,4 °C, medtem ko ima januar, najhladnejši mesec, povprečno temperaturo 3,9 °C in povprečno najnižjo temperaturo 1,1 °C, čeprav ima februar nižjo povprečno najnižjo temperaturo kot januar pri 0,9 °C. Rekordno visoka temperatura je 41,3 °C, zabeležena julija, medtem ko je bila rekordno nizka temperatura -19,8 °C zabeležena januarja.

Padavine so enakomerno porazdeljene skozi vse leto, pri čemer Orléans prejme 642,5 milimetrov padavin letno. Vendar pa so nekateri meseci nekoliko bolj vlažni od drugih, pri čemer najbolj suh mesec prejme 44,4 milimetra dežja, najbolj namočen pa povprečno 64,4 milimetra padavin. Padavinski dnevi so različni, v poletnih mesecih jih je manj kot v drugih letnih časih. Vlažnost je vse leto visoka, vendar se poleti nekoliko zmanjša. Orléans prejme 1767,3 ure sonca letno, pri čemer je poletje najbolj sončna sezona, zima pa najmanj sončna sezona. Najbolj sončen mesec je avgust, v povprečju 224,6 sončne ure, najmanj pa v decembru, v povprečju 56,6 sončne ure.

=== Uprava ===
Orléans je sedež šestih kantonov:
* ''Kanton Orléans 1''
* ''Kanton Orléans 2'' 
* ''Kanton Orléans 3'' 
* ''Kanton Orléans 4''
* ''Kanton La Ferté-Saint-Aubin'' 
* ''Kanton Orléans Métropole''

Mesto je tudi sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni [[Artenay]], [[Beaugency]], [[Châteauneuf-sur-Loire]], [[Chécy]], [[Cléry-Saint-André]], [[La Ferté-Saint-Aubin]], [[Fleury-les-Aubrais]], [[Ingré]], [[Jargeau]], [[Meung-sur-Loire]], [[Neuville-aux-Bois]], [[Olivet, Loiret|Olivet]], [[Ouzouer-sur-Loire]], [[Patay]], [[Saint-Jean-de-Braye]], [[Saint-Jean-de-la-Ruelle]], [[Saint-Jean-le-Blanc, Loiret|Saint-Jean-le-Blanc]] in [[Sully-sur-Loire]] s 402.580 prebivalci.

== Znamenitosti ==
* '''[[Orléanska stolnica]]''' ali stolnica sv. Križa (francosko ''Basilique Cathédrale Sainte-Croix d'Orléans''), zgrajena med letoma 1601 in 1829. Prvotno je bila zgrajena od leta 1278 do 1329. Delno so jo leta 1568 uničili [[hugenoti]] med francoskimi verskimi vojnami, a je bila med letoma 1601 in 1829 ponovno zgrajena.<ref>{{navedi knjigo |last1=Glendinning |first1=Miles |title=The Conservation Movement: A History of Architectural Preservation: Antiquity to Modernity |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-16701-0 |page=36 |url=https://www.google.com/books/edition/The_Conservation_Movement_A_History_of_A/0y9jCHHdKokC?hl=en&gbpv=1&pg=PA36&printsec=frontcover |access-date=19 January 2021 |language=en}}</ref> Stavba je v gotskem arhitekturnem slogu.
* '''Hôtel Groslot'''; palačo je zgradil je Jacques Ier Androuet du Cerceau med letoma 1550 in 1555 za Jacquesa Groslota, sodnega izvršitelja Orléansa. Leta 1560 je tam umrl francoski kralj Franç II. Tam so bivali kralji Karel IX., Henrik III. in Henrik IV. ''Hôtel'' je bil obnovljen leta 1850. Stavba je leta 1790 postala [[mestna hiša]] Orléansa (poroke še vedno praznujejo v njej).
* Trg '''La place du Martroi''' v središču mesta, s konjeniškim kipom Ivane Orleanske v središču, ki ga je izdelal Denis Foyatier. Ta kip je bil med drugo svetovno vojno poškodovan, nato pa ga je popravil Paul Belmondo, oče slavnega francoskega igralca iz 1950-ih do 1980-ih.
* škofijska palača iz 17. stoletja,
* '''[[Most Jurija V., Orléans|Most Jurija V.]]''' - ''Le pont royal'' ali ''Pont George V''; najstarejši most v mestu. Zgrajen med letoma 1751 in 1760 na zahtevo Daniel-Charlesa Trudaina, upravitelja in gradbenega inženirja. Po prvi svetovni vojni so ga zaradi spoštovanja vloge Velike Britanije v vojni preimenovali v čast kralja Jurija V.
* Univerza v Orléansu; (stavba iz 15. stoletja, v kateri je soba za diplomsko delo), ki jo je leta 1306 ustanovil [[papež Klemen V.]], v kateri je poleg mnogih drugih velikih zgodovinskih osebnosti študiral in poučeval protestant Jean Calvin. Univerza je bila tako znana, da je pritegnila študente iz vse Evrope, zlasti iz Nemčije. Mesto Orléans je ena od zibelk protestantizma.
* '''[[Pont de l'Europe, Orléans|Pont de l'Europe]]''' ki ga je zasnoval [[Santiago Calatrava]], je most z nagnjeno tetivo loka in je še posebej izviren.

== Pobratena mesta ==
Orleans je pobraten z:<ref name="Twins">{{Internetquelle |url=http://www.orleans-metropole.fr/115/les-villes-amies.htm |titel=Les villes amies &#x01C0; Orléans Métropole |autor= |werk= |hrsg= |datum= |zugriff=2019-11-23 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200803090451/http://www.orleans-metropole.fr/115/les-villes-amies.htm |date=2020-08-03 }}</ref>
{| class="wikitable sortable"
|- class="hintergrundfarbe8"
|-
!Mesto!!Država!!od
|-
|[[Dundee]] [[Slika:City of Dundee Coat of Arms.png|15px]]||{{GBR|Škotska, Združeno kraljestvo}}||1946
|-
|[[Krakov]] [[Slika:POL Kraków COA.svg|15px]]||{{POL|Poljska}}||1992
|-
|[[Kristiansand]] [[Slika:Kristiansand komm.svg|15px]]||{{NOR|Vest-Agder, Norveška}}||1973
|-
|[[Lugoj]] [[Slika:ROU TM Lugoj CoA.jpg|15px]]||{{ROU|Banat, Romunija}}||1994
|-
|[[Münster]] [[Slika:DEU Münster COA.svg|15px]]||{{DEU|Severno Porenje-Vestfalija, Nemčija}}||1960
|-
|[[New Orleans]] [[Slika:Seal of New Orleans, Louisiana (1938–2018).png|15px]]||{{USA|Louisiana, ZDA}}||2018
|-
|[[Parakou]]||{{BEN|Borgou, Benin}}||1993 (sodelovanje)
|-
|[[Perm (Stadt)|Perm]] [[Slika:Coat of Arms of Perm.svg|15px]]||{{RUS|Volga, Rusija}}||
|-
|[[Saint-Flour (Cantal)|Saint-Flour]] [[Slika:Blason ville fr Saint-Flour (Cantal).svg|15px]]||{{FRA|Auvergne-Rhône-Alpes, Francija}}||1986
|-
|[[Tarragona]] [[Slika:Escut de Tarragona.svg|15px]]||{{ESP|Katalonija, Španija}}||1978
|-
|[[Treviso]] ||{{ITA|Benetke, Italija}}||1959
|-
|[[Utsunomiya]] [[Slika:Flag of Utsunomiya, Tochigi.svg|15px]]||{{JPN|Kanto, Japonska}}||1989
|-
|[[Wichita (Kansas)|Wichita]] [[Slika:Flag of Wichita, Kansas.svg|15px]]||{{USA|Kansas, ZDA}}||1973
|-
|[[Jangdžou]]||{{PRC|Huadong, Litajska}}||2018
|-
|}

Partnerstvo s Trevisom je bilo 18. decembra 2007 začasno prekinjeno zaradi različnih homofobnih in rasističnih izjav Giancarla Gentilinija, župana Trevisa.

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Franciji]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Orléans}}
* [http://www.orleans.fr/ uradna stran] (v francoščini)
* [http://www.tourisme-orleans.com/ turizem]

{{Prefectures of regions of France}}
{{Préfectures of departments of France}}

[[Kategorija:Orléans| ]]
[[Kategorija:Občine departmaja Loiret]]
[[Kategorija:Prefekture Francije]]
[[Kategorija:Mesta departmaja Loiret]]
{{normativna kontrola}}