Oranje v Nivernaisu
| Oranje v Nivernaisu | |
|---|---|
 | |
| Umetnik | Rosa Bonheur |
| Leto | 1849 |
| Tehnika | olje na platno |
| Mere | 133 cm × 260 cm |
| Kraj | Musée d'Orsay, Paris |
Oranje v Nivernaisu (francosko: Labourage nivernais), znano tudi kot Voli orjejo v Neversu [1], je slika iz leta 1849 francoske umetnice Rose Bonheur. Prikazuje več parov volov, ki orjejo njivo in izraža globoko predanost zemlji; morda je bila navdih za otvoritveno sceno romana George Sand iz leta 1846 La Mare au Diable. Po naročilu vlade in dobitnici prve medalje na Salonu leta 1849, danes je v Parizu, v Musée d'Orsay.
Opis[uredi | uredi kodo]
Nivernais, območje okoli Neversa, je bilo znano po govedu Charolais, ki naj bi imelo pomembno vlogo v kmetijski revoluciji, ki se je na tem območju zgodila v 19. stoletju[2]. Rosa Bonheur si je pridobila sloves slikanja živali in slika Oranje v Nivernaisu predstavlja dvanajst volov tipa Charolais, v dveh skupinah po šest. Na sončen jesenski dan orjejo zemljo; to je sombrage, prva faza priprave tal jeseni, ki odpre zemljo za prezračevanje pozimi. Ljudje igrajo manjšo vlogo na sliki[3] - kmet je skoraj popolnoma skrit za svojimi živalmi. V ospredju je sveže orana zemlja, pokrajina zadaj pa je obsijana s soncem[4]. Jasnost in svetloba slike sta podobni kot na nizozemskih slikah (npr. Paulusa Potterja), ki jih je Bonheurjeva študirala kot del svoje izobrazbe.[5]
Kot je dejal Albert Boime, naj bi bila slika obravnavana kot poveličevanje kmečkega življenja in njegovih starodavnih tradicij; umešča jo v kontekst revolucionarnega leta 1848, ko so bila mesta prizorišče kaosa in prepirov[6].
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Rosa Bonheur je izdelala sliko po naročilu francoske vlade [7] za 3000 frankov; prikazana je bila na Salonu leta 1849 [8], kjer ji je prinesla prvo medaljo [9]. N. D'Anvers ponavlja očitno dobro znano zgodbo, da jo je navdihnil otvoritveni prizor iz romana George Sand La Mare au Diable (1846), v katerem so voli orali zemljo z avtorjevim komentarjem, »plemenita tema za slikarja«.[10] Primerjava s Sandovo je poudarjena v članku julijske izdaje The Literary Digest iz julija 1899, ki je sliko navajal kot »slikovni prevod romana«.[11] Prvotno je bila namenjena muzeju v Lyonu, namesto tega je bila razstavljena v Musée du Luxembourg v Parizu in predstavljena na svetovnem sejmu 1889. Slika je bila prestavljena v Louvre in nato v Musée d'Orsay. Narejenih je več kopij, od katerih je ena v umetnostnem muzeju John and Mable Ringling.
Sprejem in zapuščina[uredi | uredi kodo]
Roso Bonheur je kritičarka New York Timesa Mary Blume označila za »najslavnejšo slikarko svojega časa, morda vseh časov«. Poleg Konjskega sejma[12] je Oranje v Nivernaisu ena najbolj znanih Bonheurjinih slik[13] in nekoliko spominja na Voli gredo na delo Constanta Troyona. Zgodnja občudovalka je bila Anna Elizabeth Klumpke, ki je delo prenesla v Luksemburg, preden se je začelo dolgo poznavanje z umetnico [14]. V romanu Trilby George du Maurierja iz leta 1894 je omenjen takšen prizor, ko so ljudje kopirali Oranje v Nivernaisa in druga dela v Luksemburgu. Gre za eno od slik, ki jih je Margaret Addison izpostavila na svoji evropski turneji leta 1900 [15], čeprav je bil filozof Frédéric Paulhan v L'Esthétique du paysage (1913) manj navdušen; Paulhan je trdil, da dobra umetnost poenostavlja in da Oranje v Nivernaisu tega ne stori, kar pokvari z oranjem grude zemlje [16]. Te grude in zelenje je bilo po Bonheurjinih besedah narejeno s "srčnostjo" po Paulhanu; ni ustvarila, ampak zgolj reproducirala, saj je bila na eni strani preveč popolna in je dala preveč nepomembnih podrobnosti, po drugi strani pa je naravo oslabila tako, da jo je reproducirala [17]. Paul Cézanne tudi ni bil navdušen in komentiral, da »je grozno kot resnična stvar«.
Leta 1978 je kritik delo opisal kot »povsem pozabljeno in le redko vlečeno iz pozabe«; tisto leto je bila del serije slik, ki jih je francoska vlada poslala na Kitajsko na razstavo z naslovom Francoska pokrajina in kmet, 1820-1905 [18]. Mary Blume je leta 1997 dejala, da je »delo [Konjski sejem in Oranje] bolj previdno kot navdihnjeno, ljubeče, a ne sentimentalno, dušno praznovanje delovnih živali«.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ D'Anvers 91.
- ↑ Shaffer 129-44.
- ↑ Harris 198.
- ↑ »Rosa Bonheur: Labourage nivernais«. Musée d'Orsay. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 4. novembra 2019.
- ↑ »Rosa Bonheur: French, 1822–1899; Ploughing in Nivernais, 1850«. John and Mable Ringling Museum of Art. Pridobljeno 27. januarja 2015.
- ↑ Boime 622.
- ↑ Cachin 331.
- ↑ Hird 67.
- ↑ Vizetelly 237.
- ↑ Heather McPherson (2003). »Bonheur, (Marie-)Rosa [Rosalie]«. Grove Art Online. doi:10.1093/gao/9781884446054.article.T009871.
Typical of the Realist interest in rural society manifested in the contemporary works of Gustave Courbet and Jean-François Millet, Ploughing was inspired by George Sand's rustic novel La Mare au diable (1846).
- ↑ »Rosa Bonheur«. The Literary Digest. 1. julij 1899. str. 9–10.
- ↑ Spiridion (1857). »Studies among the Leaves«. The Crayon. 4 (2): 59–64. JSTOR 25527539.
- ↑ A. B. (1997). »Rev. of Jean-Louis Balleret, De Corot à Balthus. Un siècle de grands peintres dans la Nièvre et le Morvan«. La Revue administrative. 50 (300): 721. JSTOR 40771052.
- ↑ Waters 197; »Letters and Art: Anna Klumpke«. Public Opinion. Zv. 29, št. 11. 1900. str. 340. Pridobljeno 26. januarja 2015.
- ↑ Addison 23.
- ↑ Lalande, A. (1915). »Philosophy in France, 1913–1914«. The Philosophical Review. 24 (3): 245–69. JSTOR 2178332.
- ↑ "On peut voir au Luxembourg un grand et célèbre tableau de Rosa Bonheur, le Labourage nivernais, où les mottes de terre détachées par la charrue, avec les herbes qui poussaient sur elles, sont rendues avec un soin attendrissant...Rosa Bonheur na pas vraiment créé. Elle a à la fois trop minutieusement et trop incomplètement reproduit. Trop minutieusement, car elle nous donne beaucoup de détails sans signification: trop incomplètement, car elle n'a fait qu'affaiblir la nature en la reproduisant": Paulhan 67.
- ↑ Muratova, Xenia (1978). »Current and Forthcoming Exhibitions: Paris and China«. The Burlington Magazine. 120 (901): 257–60. JSTOR 879183.
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Addison, Margaret (1999). Jean O'Grady (ur.). Diary of a European Tour, 1900. McGill-Queen's Press. ISBN 9780773568006.
- D'Anvers, N. (1899). »Marie Rosalie Bonheur«. Representative Painters of the XIXth Century. London: Sampson Low, Marston and Co. str. 90–92.
- Boime, Albert (2008). Art in an Age of Civil Struggle, 1848–1871. University of Chicago Press.
- Cachin, Francoise (2006). »The Painter's Landscape«. V Pierre Nora (ur.). Rethinking France: Les Lieux de Mémoire. Zv. 2. U of Chicago P. str. 295–342. ISBN 9780226591339.
- Harris, Jonathan (2002). The New Art History: A Critical Introduction. Routledge. ISBN 9781134582501.
- Hird, Frank (1904). Rosa Bonheur. G. Bell & Sons.
- Keith, Claire (2012). »Pilgrims in a Toxic Land: Writing the Trenches of the French Great War«. V Persels, Jeff (ur.). The Environment in French and Francophone Literature and Film. French Literature Series. Zv. 39. Rodopi. str. 69–86. ISBN 9789401208840.
- Maurier, George Du (1922). Trilby: A Novel. Harper.
- Shaffer, John W. (1982). »Agricultural revolution in the Nivernais«. Family and Farm: Agrarian Change and Household Organization in the Loire Valley, 1500–1900. SUNY Press. str. 129–44. ISBN 9780873955621.
- Paulhan, Frédéric (1913). L'Esthétique du paysage (v francoščini). Pariz: Felix Algan.
- Vizetelly, Ernest Alfred (1919). Paris and Her People Under the Third Republic. F.A. Stokes.
- Waters, Clara Erskine Clement (1904). Women in the fine arts: from the seventh century B.C. to the twentieth century A.D. Houghton, Mifflin and Company. Pridobljeno 26. januarja 2015.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
.jpg) | |
 Bonheur's Plowing in the Nivernais |
- See an external video from Smarthistory about Ploughing in Nevers
