Pojdi na vsebino

Okcitanski križ

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Okcitanski križ (imenovan tudi križ Okcitanije, križ Languedoca, toulouški križ) je heraldični križ, ki se danes v glavnem uporablja kot simbol Okcitanije.

Oblika je bila verjetno prvič uporabljena v grbu grofov Forcalquier (v sodobni Provansi), v 12. stoletju, in pri grofih Toulouških kot markizih Provansalskih, na kovancih in žigih iz 13. stoletja. Pozneje se je razširila na druge pokrajine Okcitanije, in sicer Provanso, Guyenne, Gaskonjo, Daufinejo, Auvergne in Limousin. Rumeni okcitanski križ na krvavo rdečem ozadju s sedemkrako zlato zvezdo Félibrige tvori zastavo sodobne Oksitanije. Med drugim ga lahko najdemo v emblemih nekdanjih regij Jug-Pireneji, Languedoc-Roussillon in Hautes-Alpes pa tudi na pokopališčih in na podeželskih križiščih.

Blazon sodobnega grba Toulouških je orisan zlati križ s kroglicami na vogalih, na rdečem polju; ocsitansko "de golas a la crotz voidada, clechada (ali patèa) e pometada d'aur"[1]. V starem okcitanskem epu Chanson de la croisade albigeoise se imenuje Raymondinov križ (crotz ramondenca).[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Grb grofov Tuluških iz zgodnjega 16. stoletja.
Razdelitev Provanse iz 12. stoletja na grofijo Provence, grofijo Forcalquier in markiz de Provence.

Okcitanski križ se verjetno najprej pojavil v grbu grofov Forcalquier, nato pa v času vladavine Raymonda V., grofa Toulouškega, kot poseben opis njegovega uradnega pečata iz leta 1165. Kmalu se razširi po celotnem jugozahodnem delu današnje Francije in ga celo opazimo v različnih mestih na severu v celotnem 12. stoletju. Za križ je bilo predlaganih več razlag, ki pogosto poudarjajo njegovo simbolno plat in pustijo ob strani dejstvo, da »heraldika ni znanost o simbolih ampak pomožna zgodovinska veda, ki preučuje grbe«.

Henri Rolland je leta 1950 predlagal, da bi se izvor okcitanskega križa zasledil do markizov Provanse, severno od Durance, natančneje do mesta Venasque [3].

Leta 1966 je Roger Camboulives v reviji L'Auta izrazil svojo idejo, da okcitanski križ izhaja iz sončnega križa in morda nestorijanskega križa, ki so ga našli v kitajskem Turkestanu. V Toulouse naj bi prispel preko severne Italije in Provanse, verjetno nekje v 10. stoletju. Camboulives leta 1980 znova poudarja vlogo, ki so jo odigrali Vizigoti s prisotnostjo majhnih kroglic na koncu križevega kraka: lahko bi predstavljale dvanajst hiš zodiaka.

Leta 1986 Jean-Yves Royer (v Le Pays de Forcalquier) trdil, da je bil križ prvotno iz Provanse, vendar priznava, da je bila teorija Henrija Rollanda napačna in zgrajena okoli napačnih datumov. Royer zaključi, da je Rolland morda napačno okcitanski križ spremenil s križem Forcalquierja. Najpomembnejše dokaze črpa iz dveh križev, izklesanih v pokrovu sarkofaga, najdenega v majhni občini Ganagobie, v Alpes-de-Haute-Provence.

Pierre Saliès leta 1994 [4] še enkrat trdi, da je toulouški križ in je plod zaporednih lokalnih evolucij, morda iz jeruzalemskega križa.

Dve leti zatem v L'Auti (št. 612) Jean Rocacher potrdi, da je okcitanski križ »najprej lastni simbol starega grofije Venasque, kasneje raztrganega med rodbinama Toulouse in Forcalquier«.

Leta 2000 Laurent Macé (v Les Comtes de Toulouse et leur entourage) trdi, da je okcitanski križ postal simbol grofov, potem ko je Raymond IV. sodeloval v prvi križarski vojni. Izvira iz Konstantinopla. Macé kaže, da je bil njegov vzorec prvič najden na bizantinskem območju in se je razširil po zahodni Evropi prek Italije in Provanse. Križa Venasqueja in Forcalquierja bi torej imela isti izvor.

Kasneje istega leta je Bertran de la Farge (v La Croix occitane) našel originalni okcitanski križ nekje pri markizu Provanškem, verjetno v Venasque. Trdi, da bi lahko šlo za mešanico konstantinoplskega križa in koptskega križa, ki so ga v Provanso prinesli menihi in morda tudi skozi svetega Mavricija.

Demonstracije za Okcitanijo in okcitanščino v Béziersu 17. marca 2007

Sodobna uporaba

[uredi | uredi kodo]
Sodoben okcitanski križ na zastavi Okcitanije

Okcitanski križ lahko najdemo na številnih zastavah, grbih, emblemih in logotipih. Sledi nepopoln seznam:

Regije in province

[uredi | uredi kodo]
  • Zastava Languedoc-Roussillon
  • Zastava in grb Jug-Pireneji
  • Zastava Doline Aran

Departemaji

[uredi | uredi kodo]

Mesta

[uredi | uredi kodo]
Place du Capitole, Toulouse
  • Grb Ansignan
  • Grb Buoux[5]
  • Grb Céreste
  • Grb Colomiers
  • Grb Fanjeaux
  • Grb Gigondas[6]
  • Grb Laissac
  • Grb Llupia
  • Grb Méthamis[7]
  • Grb Moissac
  • Grb Monclar
  • Grb Port-la-Nouvelle
  • Grb Saint-Didier
  • Grb Sévérac-le-Château
  • Grb mesta Toulouse
  • Grb Travaillan[8]
Steklenica Colà Occitan.
  • Grb Venasque[9]
  • Zastava Vianne[10]
  • Grb Villeneuve-d'Aveyron
  • Grb Villefranche-de-Lauragais
  • Grb Villefranche-de-Rouergue

Razno

[uredi | uredi kodo]

Sklici in viri

[uredi | uredi kodo]
  1. Thomas Robson, The British Herald (1830), p. 336.
  2. La Cançon de la crosada, laisse 109 (v. 2300), Per la crotz Ramondenca que contral vent resplant, seeL. Macé in: Marcus Graham Bull, Catherine Léglu (eds.), The World of Eleanor of Aquitaine: Literature and Society in Southern France Between the Eleventh and Thirteenth Centuries (2005), p. 152.
  3. »Toulouse (Municipality, Haute-Garonne, France)«. crwflags.com.
  4. Archistra magazine,[pojasni] December 1994
  5. »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2007. Pridobljeno 11. avgusta 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  6. »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. julija 2011. Pridobljeno 11. avgusta 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  7. »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2007. Pridobljeno 11. avgusta 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  8. »Data« (GIF). vexil.prov.free.fr.
  9. »Data«. www.vaucluse.fr. Arhivirano iz prvotnega spletišča (GIF) dne 7. marca 2007.
  10. »Data« (GIF). www.crwflags.com.
  11. »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 30. maja 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  12. »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. novembra 2008. Pridobljeno 9. junija 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  13. »L'AOC Languedoc fête ses 30 ans !«. languedoc-wines.com. Pridobljeno 31. decembra 2016.
  • Les Comtes de Toulouse et leur entourage: Rivalités, alliances et jeux de pouvoir XIIe-XIIIe siècles by Laurent Macé (éd. Privat)
  • La Croix occitane by Bertran de la Farge (éd. Loubatières)
  • Le Pays de Forcalquier by Jean-Yves Royer (éd. Équinoxe)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]