O junaškem kovaču

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

O junaškem kovaču je slovenska ljudska pravljica. Zbrana je v zbirki Slovenske narodne pravljice. Zbirko je izbral in uredil Alojzij Bolhar. O junaškem kovaču je anonimna pravljica, kar pomeni, da avtor ni znan. To pravljico so si pripovedovali med seboj, torej se je prenašala po ustnem izročilu. Pri tem se je včasih jezikovno, vsebinsko in oblikovno spremenila. Tako so ob istem delu nastale inačice ali variante. Variant pravljice O junaškem kovaču je veliko. V knjigi Frana Miličinskega Tolovaj Mataj najdemo štiri enačice z naslovi: Tolovaj Mataj, Sojenica in cigan, Kačji kralj Babilon, Zlata hruška.

Zbirka Slovenske narodne pravljice[uredi | uredi kodo]

Knjiga Slovenske narodne pravljice vsebuje 56 pravljic, katere naslovi so:

Zlata ptica, Hudobna mačeha in dobra pastorka, Prijazna in prepiljiva deklica, Zdravilno jabolko, O zlatih jabolkih, Železni prstan, O štirih godcih, O bikcu Markcu, O dveh bratih in velikanih, Vrag se ženi, Trije lenuhi, O treh bratih in treh hčerah, Kralj in njegovi trije sinovi, Zlata ribica, Stekleni most, Sam, Pastirček, Čudno drevo, O treh grahih, Okamnele kraljične, O dvanajstih bratih in sestrah, Šest volkov, Palček, Sin jež, Pravljica o žabi, Mojca Pokrajculja, Deklica veka, Boter petelin in njegova zgodba, Volk, pes in mačka, Od kdaj ima zajček kratek rep, Od kdaj so mravlje kruljave, Dolgouhec in medved, Brat in ljubi, O mladeniču, ki bi rad strah poznal, O junaškem kovaču, Deklica in pasjeglavci, O povodnem možu 1, Pastirček in čarovnikova hči, Kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bo, Indija Koromanija, Natančni hlapec, Samson in čevljarček, Sedem laži, Ubožni mladenič in modra kraljična, Tri uganke, Bela kača 1, Sedem let pri beli kači, Kačja dolina, S kačo se je oženil, Jug in pastorek, Kaznovana trdosrčnost, Praprotno seme,Na smrt bolan kralj, Kaj dela žena, Pravljica o Dravi in zadnja pravljica v zbirki Slovenske narodne pravljice je Kako se je ženila veverica. V nadaljevanju bom analizirala prvih 10 pravljic. O njih bom napisala nekaj stavkon.

Zlata ptica[uredi | uredi kodo]

Kralj je imel jablano, ki je obrodila zlate sadeže. Njegovi trije sinovi so stražili jablano, ampak vsako jutro je izginila ena jabolka. Najmlajši sin ugotovi, da jih krade zlata ptica. Sinove je mikalo očetovo kraljestvo, katerega dobi sin, ki prvi najde zlato ptico. Prvega in drugega sina napadejo roparji in morata se jim pridružiti, tretji sin pa s pomočjo medveda najde zlatega ptiča. Preden ga je dobil, je moral najdi najlepšega konja in najlepšo morsko deklico. S prebrisanjostjo je dobil vse troje. Na poti domov je rešil svoja dva brata, potem pa sta ta brata najmlajšega od zavisti ubila. Zgodba se konča, da medved reši življenje umorjenemu sinu, kralj pa da obesiti svoja dva starejša sinova, najmlajšemu pa da kraljestvo.

Hudobna mačeha in dobra pastorka[uredi | uredi kodo]

Hudobna ženska se je poročila z revnim možem, ki je že imel eno hčerko Marico. Nato dobita še eno hči, ki jo mačeha ljubi bolj kot pastorko. Nekega dne ukaže mačeha Marici, naj opere črno volno, da bo bela. Če pastorka tega ne bo storila, jo bo pretepla in vrgla iz stanovanja. Marici pomaga vila, da je volna postala bela. Mačeha jo kmalu pošlje v gore po jagode. Pomagajo ji mesecei (12 jih je bilo). K njim na domačijo pride mlad in bogat gospod, ki pride snubit pastorko. Z njo se na koncu poroči.

Prijazna in prepirljiva deklica[uredi | uredi kodo]

Uboga deklica je imela hudobno mačeho, ki je bila zaljubljena v svojo pravo hčero. Obe sta jo preganjali; nekega dne je mačeha poslala svojo pastorko v grad, v katerem je vsako noč strašilo. Deklica si je skuhala kosilo in povabila mačka, psa in petelina. Sredi spanja so zaslišali moža, ki jih je želel pojesti, ampak ga je mačji, pasji in petelinji glas prestrašil, da je zbežal. V strahu je odvrgel zlat kolovrat. Pastorka je prinesla kolovrat, mačeha pa vsa navdušena pošlje v grad svojo hčer. Ampak hčerka ni povabila treh živali na večerjo, zato jo ni mogel nihče braniti pred velikim možem. Naslednji dan mačeha z grozo vidi, kaj je naredil mož njeni hčerki.

Zdravilno jabolko[uredi | uredi kodo]

Resno bolni kralj ima tri sinove, ki so odšli po svetu iskat zdravilno jabolko. O njej je govoril neki berač. Ko ga je prvi vidil, mu je dal desetico (mali denar). Berač je videl, da prvi sin ni primeren za kraljevega naslednika. Spremenil ga je v vrana, podobno je naredil z drugim sinom. Tretji sin je dal beraču rumen cekin in kruh. Berač mu je pomagal, da se je rešil utrujenosti, ko je odtrgal zdravilno jabolko. Sina je odnesel domov, da je lahko še pravi čas ozdravil brata in dal očetu jabolko. V gradu je zavladalo veselje, ker se je vse srečno končalo.

O zlatih jabolkih[uredi | uredi kodo]

Oče in mati sta imela tri sinove. Prebivali so v revni hiši z lepim vrtom, kjer so zorela zlata jabolka. Vsako noč je izginilo eno, kjub temu da sta jo stražila starejša sinova. Tretji sin pa ustreli kradljivca, ki je bil črni ptič. Ranjeni ptič odleti v svoj grad, sin gre za njim in ga želi ubiti. Ptič mu ponudi zlat prstan, ki ti pričara vse, kar si želiš, samo če ga zasučeš. Zadovoljni sin sprejme ponudbo in postane bogat kraljeveč. Čez nekaj let se vrne v domač kraj in domači ga spoznajo po tem, da mu manjka en prst na roki. Najmlajši sin zasuče prstan in na mizi je polno dobrot. Od takrat naprej živijo v obilju.

Železni prstan[uredi | uredi kodo]

V revni hiši je živela mati s sinom edincem. Nekega dne se je odločil, da gre služit denar. Zasluži tri krajcarje, s katerimi lahko kupi tri hlebe kruhe. V vasi vidi otroke, kako želijo kamnati psa. Sinu se žival zasmili, zato otrokom da en krajcar in pes je rešen smrti. Rešeni obljubi sinu, da mu bo zvesto služil. Prideta v drugo vas, kjer sin reši življenje mački, katero so otroci želeli vreči v vodo, z drugim krajcarjem. Tudi mačka obljubi zvestobo. Vsi trije se odpravijo proti polju, kjer pastir pretepa kačo. V zameno za zadnji krajcar jo pastir pusti sinu. Kača da sinu železni prstan, ki ti uresniči želje, z njim pa ne oddide. Sin gre domov, kjer ga mati veselo pričakuje. Naslednji dan se zbudita v bogati hiši. Ko postane edinček mladenič, gre zasnubit kraljevo hčer. Preden jo dobi, mora njenemu očetu postaviti na vrt najlepšo in največjo smreko, zgraditi palačo iz samega stekla ter narediti široko cesto med kraljevo hišo in mladeničevo hišo, ob kateri naj bodo različna drevesa in ptice. Mladenič si pomaga z železnim prstanom in ko izpolni naloge, se lahko poroči s kraljično. Ta pa je bila hudobna. Ko je izvedela, kje skriva prstan, mu ga je v spanju vzela. Mladeničeva hiša je postala revna, ona pa se je poročila z drugim, s katerim sta šla živet na otok. Trije prijatelji gre iskat ukradeni prstan. Ustavijo se ob morju, kamor mladenič ne more iti. V vodo oddideta pes in mačka. Najdeta grad, mačka dobi prstan, pes pa je razočaran, ker gospodarju do zdaj ni nič pomagal. Začne se prepirati z mačko; prstan pa pade v vodo. Prstan jima prinese ulovljena riba po pasji zaslugi. Vesela prideta do mladeniča, ki si zaželi, da bi njegova žena in njen ljubi živela v njihovi revni hiši, on bi pa z materjo živel na otoku.

O štirih godcih[uredi | uredi kodo]

Štirje godci so peli po vaseh in gostilnah. Nekega dne so zapeli podoknico podrtemu gradu. Iz razvalin je prišel majhen mož in dal v zahvalo vsakemu godcu eno orehovo vejico, ki naj jo dajo svojim otrokom. Med potjo domov so trije odvrgli vejice in se posmehovali možu. Četrti je dal vejico otrokom, ki so odkrili, da so na njih zrasli zlati orehi. Četrti godec je povedal veselo novico ostalim, ki so takoj odšli iskat izgubljene vejice, ampak jih niso več našli.

O bikcu Markcu[uredi | uredi kodo]

Nekoč je živelo dekle, ki je imelo sina Markca. Markec je šel za pastirja, ampak ti ga niso lepo sprejeli, pogosto so ga pretepali. Skrival se je pred njimi; nekoč pa je videl vile. Najstarejša vila mu je dala moč, da je lahko v boju premagal vse pastirje. Vaški veljaki so ga iz strahu pregnali iz vasi, zato je Markec šel k kovaču. Pri njemu je moral s sabljo razsekati nakovalo na dva kosa, kar mu je tudi uspelo. Za plačilo je dobil sabljo in se odpravil k bogatemu grofu, kateri ima tri hčere, da si pri njemu izprosi službo. Dobil je nalogo, da mora gnati živino na pašo. Na paši ga napadajo trije vragi, ampak Markec jih premaga. Zadnji vrag mu pove, da se v podzemlju pod kamnon skriva okemnela krčma in vse kar se bo pastir dotaknil, bo preživelo. Markec oživi natakarico, kočijača in vse živali. V krčmi prihaja jest in pit. Grofove hčere so iskale može z metanjem jabolk; tisti možje, ki jih bodo ujeli, bodo postali njihovi možje. Vse jabolke je ujel Markec, s kočijačevo pomočjo. Hčere so bile žalostne, saj niso vedele, kdo so njihovi možje. Najmlajša pa je videla svojo jabolko pri Markecu. Ko je odšel iz svoje službe, je šla z njim. Nekaj časa sta živela v podzemlju v krčmi, nato pa sta se na hčerino prošnjo vrnila domov. Sestri in oče so bili srečni in veseli, zato so priredili ženitovanje. Markec in njegova žena sta za vedno ostala, saj jima je grof zapustil posest.

O dveh bratih in velikanih[uredi | uredi kodo]

V času velikanov sta živela dva brata, ki sta bila velikrat pretepena od staršev. Odločila sta se, da zbežita; najstarejši deček gre na zahod, najmlajši pa na vzhod. Najmlajši je prišel v velikanovo votlino, kjer je slišal pogovor med velikimi možmi. Prvi velikan bo ugrabil lepo mlinarjevo hči, drugi bo odkopal zaklad pri tesarjevem drevesu, tretji pa bo ubil žabo, ki čuva skriti izvir in bo od graščaka bogato obdarjen. Zadnji velikan je rekel, da bo prinesel jabolko hudo bolni kraljevi hčeri, da bo ozdravela ter se bo poročil z njo. Ko velikani zaspijo, gre deček tiho iz votline, odtrga jabolko in vsem pove, kaj morajo narediti. Kralj se je zahvlalil in mu dal svojo ozdravljeno hčer za ženo. Brata sta se srečala, mlajši ga je povabil na svoje posestvo, ampak starejši je upal, da se mu bo v velikanovi votlini zgodilo enako kot njegovemu bratu. Ampak velikani so ga našli in pojedli, mlajši sin pa je živel srečno.

Vrag se ženi[uredi | uredi kodo]

Starša sta imela tri hčere, s katerimi se ni nihče želel poročiti. Nekega dne pride k njima vrag, oblečen v grofa. Starša mu data starejšo hči in vrag jo je odpeljal v navidezni grad. Svoji novi ženi je rekel, da mora vedno imeti pri sebi jabolko in samo v dvanajsto sobo ne sme pogledati. Radovednost jo je premagala. V dvanajsti sobi je videla, kako vragi mučijo duše in od strahu je spustila jabolko, da je zgorelo. Njen mož se razjezi in tudi njo vrže v pekel. Ista usoda se je zgodila srednji hčeri, zadnja pa je bila bolj prebrisana. Zavezala je svojo jabolko v predpasnik in pogledala, kaj je v sobi dvanajst. Zagledala je svoji sestri in ju rešila. Da bi vraga pretentala, je naprej skrila v koš prvo setro in mu velela, naj koš nese v dar njenim staršem. Vrag ni pogledal kaj je v košu, saj bi mu zakričala: vidim. Enako je odnesel drugo sestro. Tretjič pa je nesel svojo najmlajšo ženo, v navideznem gradu pa je bila slamnata žena. Hotel je pogledati v koš, takrat pa se je oglasila najmlajša, da vse vidi. Vrag je vse tri sestre pripeljal domov, ko pa je prišel v svoj dom, je spoznal pravaro. Izgubil je moč, zato do njih ni mogel več priti. Jezen poruši del svoje hiše.

Intrepetacija[uredi | uredi kodo]

Oče svojega močnega sina Butca najprej pošlje k čevljarju, nato k kovaču, ampak ga vedno spodijo, ker karkoli prime v roke, uniči. Pri kovaču dobi za plačilo težki železni kol. Butec se odloči, da bo odšel v svet po zaslužek. Ko gre skozi gozd, opazi smrekarja, ki ruva smreke s koreninami vred. Takoj postaneta prijatelja. Gresta v sosednjo deželo, kjer opazita, da se neki mlinar igra z mlinskimi kamni. Smrekar, kovač in mlinar postanejo prijatelji. Skupaj oddidejo naprej po svetu in med potjo tekmujejo, kdo bo kamen vrgel najvišje. Najbolj se izkaže kovač, ki vrže v zrak kamen, da prileti na zemljo čez tri dni. Nekega dne zagledajo velik gozd, na njegovi desni strani pa visok in velik grad. V njem ni nihče prebival zaradi strahov. Odločili so se, da ostanejo tukaj, saj imajo hrane na pretek. Naslednji dan sta Butec in smrekar odšla na lov, mlinar pa je v gradu kuhal kosilo. Ravno tedaj ko je želel izobesiti zastavo, kot so se trije prijatelji dogovorili, je prišel k njemu berač in ga prosil za malo mesa. Mlinar mu ga ponudi, berač ga spusti na tla in s pretvezo, da se ne more skloniti, prosi mlinarja, naj košček pobere. Ko to mlinar stori, ga berač, ki je bil v resnici škrat, pretepe z železnim kolom. Smrekar in Butec prideta domov in najdeta pretepenega mlinarja ter ga odneseta počivat. Naslednji dan je bil za kuhanje odgovoren smrekar, kateremu se je zgodilo isto kot prejšnji dan mlinarju. Butec ima oba za slabiča, zato naslednji dan ostane doma in pretepe tega škrata. Slednji se pogrezne v zemljo, za njim ostane luknja. Vanjo gre Butec, smrekar in mlinar pa ga ščitita z vrvjo, ki ima na koncu privezan zvonček. V podzemlju Butec zagleda tri lepe gradove. Prvi je iz srebra, drugi iz zlata, tretji pa se neverjetno lepo blešči. Gre bližje prvemu gradu, kjer do smrti pretepe veliko kačo. Iz gradu pride zelo lepa deklica, ki je bila zakleta, v zahvalo mu podari prstan iz demantov. Kovač jo odpelje do vrvi in pozvoni, da jo smrekar in mlinar povlečeta na površino. Sam oddide do zlatega gradu, kjer se začne bojevati s pošatjo. Ga premaga in iz gradu pride še lepša deklica kot pri prvem gradu, ta mu v zahvalo da zlat meč. Tudi njo odpelje do vrvi, da bi jo onadva rešila. Tisti čas pa sta se smrekar in mlinar prepirala, čigava bo katera deklica. Butec oddide do tretjega gradu. Tam pa zagleda zmaja s tremi glavami. Med njima se bije dolg in trden boj, ampak kovačeva moč prevlada. Do njega pride najlepša deklica do zdaj. Zaljubita se in deklica mu obljubi, da ga ne bo nikoli pozabila. Smrekar in mlinar potegneta deklico na površje in se v hipu zagledata v njo. Ko kovač pozvoni, se ustrašita, da bo dobil najlepšo deklico, zato mu ne dovolita, da bi splezal po vrvi. Butec gre v tri gradove in si nabereta dovolj zlata. Pri tretjem vidi škrata ter mu ukaže, naj mu pokaže pot iz podzemlja. Jezen pride do dveh prijateljev, ki ga prosita za odpuščanje. Butec določi prvo deklico mlinarju, drugo smrekarju, sam pa izbere tretjo. Vsi trije prijatelji postanejo lepi in bogati, najlepši in najpostavnejši je postal Butec. Njihov rod je cvetel mnogo stoletij.

Značilnosti ljudskih pravljic, ki jih ta pravljica vsebuje[uredi | uredi kodo]

  1. Pripovedovalec: vsevedni
  2. Avtor: ni poznan, kar je običajno pri ljudskih pravljicah, ki se prenašajo z ustnim izročilom
  3. Zgodba: izmišljena
  4. Čas dogajanja: je nedoločen
  5. Kraj dogajanja: ni znan
  6. Imena: poimenovan je samo glavni lik kovač Butec, njegova prijatelja sta neimenovana
  7. Pravljična števila: trije prijatelji, tri dni se je vračal kamen na zemljo, tri dni so preživeli v gradu, trije gradovi in tri deklice
  8. Pravljična bitja: ena velika kača, ena pošast in en zmaj s tremi glavami-tri bitja
  9. Dobro premaga zlo: kovač, ki je bil vedno dober, je premagal pošasti in rešil tri deklice

Liki[uredi | uredi kodo]

  • Kovač Butec je glavna književna oseba. Je zelo močan in pogumen. Na koncu pravljice se spremeni v lepega, postavnega in bogatega mladeniča.
  • Smrekar je tudi močan, ampak boječe narave.
  • Mlinar je močan in boječ.
  • Vse tri deklice so zelo lepe.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • A. Bolhar; Slovenske narodne pravljice; Mladinska knjiga, Ljubljana 1997; 11. natis

F. Miličinski; Tolovaj Mataj; Mladinska knjiga; Ljubljana 1965

http://www.cobiss.si/

http://cobiss2.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SFRM&id=0953429430676038

http://www.zgodba.com/

http://www.juliadoria.com/knjigarna/q/artikel/628

http://www.mk-krog.com/article.aspx?articleid=84

http://www.za2grosafantazije.com/viri.html