Očetov greh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Očetov greh je povest slovenskega pisatelja Janka Kersnika, ki je prvič izšla leta 1894 v časopisu Ljubljanski zvon. Očetov greh je Kersnikova zadnja povest, ki jo smatrajo za vrhunec njegovega kmetskega pripovedništva.[1]

Zgodba pripoveduje o bogatem kmečkem fantu, ki je zapeljal revno bajtarsko dekle, a jo je moral na zahtevo staršev zapustiti in zatajiti lastnega otroka. Toda očetov greh se maščuje nad sinom. Njegov zakonski sin študira na Dunaju in se zaljubi v lepo dekle, ne da bi vedel, da je to njegova polsestra. Ko odkrije resnico, v obupu stori samomor.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Bernik F. (1997) »Janko Kersnik v svojem in našem času«. Sodobnost 45(10).